Ozadje: Razširjenost debelosti med otroki in mladostniki v Sloveniji se je znatno povečala v zadnjem desetletju kot posledica nezdravega sodobnega načina življenja. Namen raziskave je bil preučiti razmerje med kakovostjo življenja, povezano z zdravjem (angl. HRQOL ) in telesno maso v skupini debelih otrok/mladostnikov v primerjavi s kontrolno skupino otrok in mladostnikov z normalno telesno težo. Metode: V raziskavi je sodelovalo 69 debelih otrok/mladostnikov, starih od 3 do 18 let, ter 64 otrok/mladostnikov z normalno telesno težo. Vprašalnik smo razvili da bi ocenili glavne vidike HRQOL, in sicer: splošno zdravje, telesno aktivnost, socialni status, psihološke in druge specifične aspekte (vključno s prehranjevalnimi navadami). Z logistično regresijsko analizo smo ocenili tveganje, povezano z otroško debelostjo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja izobrazbe staršev pomemben dejavnik tveganja za razvoj debelosti pri otrocih/mladostnikih. Debeli otroci in mladostniki iz študije so imeli bistveno manj fizične moči in so manj fizično aktivni. Bili so dojeni za krajše časovno obdobje in so začeli uživati mešano prehrano prej kot skupina otrok z normalno telesno težo. Zaključek: Debeli otroci/ mladostniki so dosegli slabše rezultate na številnih področjih HRQOL. Vendar se ne čutijo izključenim iz družbe in so večinoma zadovoljni s svojim HRQOL. Niso depresivni, niti žalostni.
COBISS.SI-ID: 4791359
V raziskavi smo opazovali aktivnost psevdoholinesteraze kot biomarkerja čvrstih tumorjev centralnega živčevja (CNS) pri otrocih. Določali smo PchE v cerebrospinalni tekočini (CSF) in v serumu. Vključili smo 30 otrok v kontrolno skupino in 30 otrok v skupino s čvrstim tumorjem. Vsem preiskovancem smo zbrali vzorce iz cerebrospinalne tekočine in iz seruma, pri tem smo aktivnost PchE določali z Ellmanovo spektrofotometrično metodo. PchE aktivnost v CSF smo določali kot razmerje med CSF/serum. ROC krivuljo smo uporabili za oceno, ali je lahko PchE biomarker za določanje čvrstih tumorjev. Otroci s čvrstim tumorjem osrednjega živčevja so imeli statistično višjo PchE aktivnost v CSF in serumu, kot tudi višje razmerje PChE CSF/serum v primerjavi s kontrolno skupino (P=0,001). V skupini bolnikov s tumorjem je razmerje PChE CSF/serum znašalo 2,38% (medkvartilni rang [IQR] 1,14-3,97) medtem je v kontrolni skupini bilo razmerje nižje: 1.09% (IQR 0,95-1,45). Analiza ROC krivulje je pokazala površino pod krivuljo (AUC) v vrednosti 0,76 (95% interval zaupanja [CI] 0,63-0,88) in mejno »cut-off« vrednost 1,09. Petindvajset od 29 bolnikov s povišano vrednostjo razmerja PChE CSF/serum je imelo tumor, pri tem smo dobili senzitivnost testa 83% in specifičnost 53%. Zaključek: Razmerje PChE CSF/serum se lahko uporabi kot biomarker z dobro senzitivnostjo pri otrocih s čvrstim tumorjem CNS.
COBISS.SI-ID: 4809791
Izhodišča: Namen raziskave je bil oceniti sprejemanje in uporabo informacijske tehnologije (IT) med različnimi profili strokovnega osebja, zaposlenega v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Kljub dolgoletnemu procesu informatizacije slovenskega zdravstva, taka raziskava na nacionalnem nivoju še ni bila izvedena. Metode: Na podlagi metodologije Unified Theory of Acceptance and Use of Technology (UTAUT) smo sestavili anketni vprašalnik s 37 zaprtimi vprašanji, ki so ga anketiranci izpolnili sami. Na vprašanja so odgovarjali strokovni delavci, zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili 100 zdravstvenih ustanov. Z odgovori se jih je odzvalo 53 (53%). Prejeli smo 1575 veljavno rešenih vprašalnikov. Rezultate smo statistično analizirali na podlagi korelacij in linearne regresijske analize. Rezultati: Ugotovili smo visoko stopnjo uporabe in pripravljenosti za uporabo IT med vsemi profili anketirancev. Uporaba je najmočneje korelirala z izkušnjami (r = 0,42), medtem ko je na pripravljenost za uporabo najbolj vplivalo prepričanje glede enostavnosti uporabe IT (r = 0, 32). Anketiranci visoko ocenjujejo svoje znanje in pripravljenost za uporabo IT. Manj so zadovoljni z delovanjem računalniških sistemov in dosegljivostjo tehnološke pomoči v primeru težav. Zaključki: Potrjujemo uporabnost UTAUT metodologije. Poleg korelacije med posameznimi spremenljivkami so zanimivi odgovori na posamezna vprašanja. Ti pričajo o splošni naklonjenosti IT med slovenskimi zdravstvenimi delavci.
COBISS.SI-ID: 2888677
Prikazane so raziskave nove metode sinteze nosilnih dostavnih sistemov za povečanje hitrosti sproščanja naproksena. Kompozitne materiale smo izdelali po treh različnih metodah, pri čemer vse temeljijo na vodnih raztopinah CaCl2 6H2O and NaHCO3. Glavne razlike med metodami predstavljajo tehnike mešanja in sušenja omenjenih med sintezo. Hiter razpad nosilnih kompozitnih materialov je bil razložen s hitro disperzijo materiala v majhne skupke učinkovine, kar je omogočilo hitro raztapljanje. Spreminjanje pogojev med sintezo je vodilo do nastanja dveh kristalnih oblik CaCO3 v različnih razmerjih. Kljub enaki vsebnosti učinkovine v kompozitnih materialih, je bilo raztapljanje te v primerjavi s prostim naproksenom, bistveno hitrejše. Najhitrejše raztapljanje je bilo izmerjeno za vzorce, v katerih je bil delež manj stabilne kristalne oblike CaCO3, vaterita, največji. Pripravljene kompozitne formulacije bi lahko bile zanimive za per os aplikacije, kjer je zaželen hiter dvig krvne koncentracije učinkovine, ki se potem vzdržuje za daljši čas.
COBISS.SI-ID: 5120026
Glutenska preobčutljivost (angl. Non Celiac Gluten Sensitivity - NCGS) je bila prvotno opisana že v 80 letih prejšnjega stoletja, ponovno pa se pogosteje omenja v zadnjih nekaj letih. Opisana je kot motnja, ki se kaže s črevesnimi in izvenčrevesnimi znaki in simptomi, ki so povezani z zaužitjem hrane, ki vsebuje gluten, pri osebah, ki nimajo dokazane celiakije ali alergije na pšenico. Pogostost motnje ni jasno opredeljena, vendar pa vse pomembnejši delež splošne populacije poroča o težavah povezanih z uživanjem glutena. Klinične raziskave poskušajo indentificirat glutensko preobčutljivost in njen vpliv na čolovekove bolezni. Pomembno je prekrivanje s sindromom razdražljivega črevesja, kar kaže na potrebo po postavitvi strogih diagnostičnih meril. Nekatere študije poročajo o povezavi med glutensko preobčutljivostjo in nevropsihiatričnimi motnjami, predvsem z avtizmom in shizofrenijo, vendar prepričljivih dokazov o tem ni. Prvi primeri glutenska preobčutljivosti pri otrocih so tudi opisani. Pomanjkanje biomarkerjev je največja omejitev v kliničnih študijah, ker je zelo težko diferencirat glutensko preobčutljivost od drugih z glutenom povzročenih motenj. Nekatere nedavne raziskave so pokazale, da poleg glutena v pšenici obstajajo tudi druge snovi, kot so amilazno-tripsinski inhibitorji in slabo razgradljivi, slabo absorbilni kratkoverižni ogljikovi hidrati, ki lahko prispevajo k pojavu simptomov, ki jih opisujejo bolniki z glutensko preobčutljivostjo (predvsem v povezavi s sindromom vzdraženega črevesja). V prispevku je prikazan napredek in trenutni trendi glede preobčutljivosti na gluten, ki ni v povezavi s celiakijo.
COBISS.SI-ID: 4889407