Natančna vloga bazofilcev pri sistemskih alergijskih reakcijah trenutno ni poznana. Zato smo med akutno fazo preučili njihovo vlogo pri bolnikih, ki smo jih analizirali ob vstopu v urgentno ambulanto po sistemski reakciji na terenu ter pri bolnikih, ki so bili v kliničnem okolju provocirani z alergenom arašidov in je ta provokacija pripeljala do sistemske reakcije. Pri teh bolnikih smo ugotavljali aktivacijo bazofilcev in merili absolutno število bazofilcev v krvi, gensko ekspresijo FCER1A, CPA3 in HDC ter serumske markerje CCL2, CCL5, CCL11, IL3 in TSLP. Rezultate, pridobljene med akutno fazo reakcije, smo primerjali z vzorci, odvzetimi sedem dni in en mesec po reakciji. Ugotovili smo, da med anafilaksijo pride do močnega znižanja števila bazofilcev v krvi, kar sovpada tudi s spremembo genske ekspresije na nivoju FCER1A, CPA3 in HDC. Nismo pa ugotovili bistvenih sprememb na nivoju aktivacije bazofilcev. aktivnosti. Vzporedno s temi spremembami smo ugotovili tudi povišanje CCL2, ki je ključni kemotaktični faktor za bazofilce. Ti rezultati kažejo, da med sistemsko reakcijo pride do izrazite migracije bazofilcev v tarčna tkiva ter kaže na njihovo specifično in pomembno vlogo pri patofiziologiji anafilaksije.
COBISS.SI-ID: 33355481
Vodja raziskovalnega programa prof. dr. Mitja Košnik je bil član skupine, ki so postavili smernice za obravnavo bolnikov, preobčutljivih za strup kožekrilcev. Sistemske reakcije za strup kožekrilcev so poglavitni vzrok za anafilaksijo v večini evropskih držav in so lahko življenjsko ogrožajoče. Pojavijo se pri do 7,5 % odraslih oseb in do 3,4 % otrok. Edini način za zdravljenje teh reakcij je specifična imunoterapija. Imunoterapija je ključna za preprečitev nadaljnjih sistemskih reakcij in jo je potrebno izvajati tudi pri bolnikih z lažjo obliko reakcij, saj močno izboljša kvaliteto njihovega življenja. Ključni pomen teh smernic so praktični vidiki izvajanja imunoterapije s strupi kožekrilcev in pokrivajo vsa pomembna področja. Tako diagnostiko pred začetkom imunoterapije, natančna navodila za izvedbo imunoterapije, rizične faktorje za zaplete imunoterapije in vzroke neuspešno terapijo. V smernicah so natančno opisane tudi trenutne pomanjkljivosti in potrebe za nadaljnje raziskave ne tem področju. Te smernice je pripravila Evropska akademija za alergologijo in klinično imunologijo in so osnova za obravnavo bolnikov v Evropi.
COBISS.SI-ID: 33365465
Novi rekombinantni alergene imajo lahko izboljšano diagnostično specifičnost in senzitivnost. V tej študiji smo na večji skupini bolnikov opredelili uporabnost novih rekombinantnih alergenov rApi m 1 in rVes v 5. Gre za izjemno napredne rekombinantne alergene saj so pridobljeni v modificiranih evkariontskih žuželčjih celičnih linijah. Njihova posebnost je, da so glikozilirani vendar brez N-terminalnega dela, tako da lahko vzpostavijo normalna terciarna strukturo, ki pa nima navzkrižno vezajočih ogljiko-hidratnih epitopov. Jasno smo dokazali, da imajo ti rekombinantni alergeni superiorno diagnostično uporabnost, in da rutinsko testiranje z njimi močno izboljša obravnavo bolnikov. Nismo pa mogli dokazati, da imajo napovedno vrednost za težo alergijske reakcije.
COBISS.SI-ID: 38055685
V tej študiji smo spremljali odzivnost bazofilcev med specifično imunoterapijo. To spremljanje je bilo dolgotrajno in je trajalo 7 let. Vzorčili smo tako pred začetkom imunoterapije kot tudi med samim izvajanjem in po zaključku zdravljenja. Vsi bolniki so torej imeli opravljeno 3 do 5 let imunoterapije, nato pa smo jih spremljali še 1 do 2 leti. Osnovna ugotovitev je bila, da med imunoterapijo močno pade odzivnost bazofilcev, ta padec v odzivnosti bazofilcev pa se ohrani tudi po zaključku imunoterapije. Jasno smo pokazali, da padec v odzivnosti bazofilcev sovpada z dolgotrajnim kliničnem učinkom imunoterapije. Preučili smo tudi možno mehanicistično ozadje za padec odzivnosti bazofilcev. Pokazali smo, da so osnovni vzrok blokirajoča IgG protitelesa, ki ohranijo svojo aktivnost tudi po zaključku imunoterapije.
COBISS.SI-ID: 37928453
Zapleti so še posebej pogosti pri imunoterapiji s strupom čebele, rizični faktorji za to pa niso dobro poznani. Zato smo preučili kakšna je vloga širokega spektra imunoloških (sIgE, tIgE, rekombinantni alergeni, aktivacija bazofilcev, triptaza in kožni testi) in kliničnih (starost, spol, kardiovaskularne bolezni in terapija, triptaza in kožni testi) faktorjev, pa tudi faktorjev povezanih s samim pikom čebele (teža reakcije in tip reakcije ter interval od pika do pojava simptomov). Ugotovili smo da je osnovni faktor za zaplete visoka občutljivost bazofilcev. Ta ugotovitev ima izjemno klinično aplikativnost, saj omogoča natančno napoved zapletov, in s tem že zgodaj možnost za uvedbo spremenjene sheme imunoterapije, oziroma dodajanja biološke anti-IgE terapije
COBISS.SI-ID: 37963013
Hereditarni angioedem (HAE) je redka avtosomno dominantna bolezen, za katero je značilno otekanje obraza, ustnic, jezika, grla, genitalij ali okončin, in bolečine v trebuhu zaradi intraabdominalnega edema. Do HAE pride zaradi mutacij v C1 inhibitorju, genu SERPING1, kar privede do bodisi znižanih koncentracij C1 inhibitorja (HAE tipa I) ali sicer normalnih koncentracij nefunkcionalnega encima (HAE tip II). V Sloveniji smo ugotovili, da ima 9 družin HAE. Od tega smo 17 bolnikov iz osmih družin vključili v genetska analize. Diagnozo HAE smo postavili ob prisotnosti tipičnih kliničnih znakov in s pomočjo laboratorijskih testov (znižana koncentracija/funkcija C1-inhibitorja). Genetska testiranja so vključevala določanje nukleotidnega zaporedja nekodirajočega eksona in 7 kodirajočih eksonov ter določanjem delecij/duplikacij celotnih eksonov z metodo MLPA (Multiplex ligation-dependent probe amplification). Mutacijo odgovorno za nastanek bolezni smo ugotovili pri vseh bolnikih iz sedmih družin, pri čemer smo ugotovili tri že znane mutacije Gln67Stop (c.265C)T), Arg444Cys (c.1396C)T) in Arg444His (c.1397G)A) ter štiri nove mutacije Ser128Phe (c.449C)T), Glu429Lys (c.1351G)A), c.49delGinsTT in . Pri enem bolniku smo našli samo varianto g.566T)C (c.-21T)C) v homozigotni obliki, ki bi lahko bila odgovorna za nastanek bolezni. V naši raziskavi smo določili štiri nove mutacije v genu SERPING1 kar kaže na veliko heterogenost mutacij. V tej raziskavi smo izvedli genetsko analizo pri Slovenskih bolnikih s hereditarnim angioedemom in določili štiri nove mutacije. Genetsko testiranje uvedli v rutinsko diagnostiko hereditarnega angioedema.
COBISS.SI-ID: 4586815
Natančen mehanizem zgodnje klinične učinkovitosti imunoterapije s strupi kožekrilcev ni poznan. Naš namen je bil preučiti vlogo visokoafinitetnega IgE receptorja (Fc?RI) in bazofilcev pri vzpostavitvi zgodnje zaščite. V študijo smo vključili 60 odraslih oseb in 48 otrok. Pokazali smo, da imunoterapija zmanjša senzitivnost bazofilcev in da je zmanjšana senzitivnost povezana z znižano ekspresijo Fc?RI receptorja. Znižano ekspresijo smo potrdili tako z izražanjem gena za Fc?RI kot tudi z izražanjem Fc?RI receptorja na površini bazofilcev. Ti rezultati kažejo, da so spremembe Fc?RI receptorja eden ključnih mehanizmov zgodnje zaščite med imunoterapijo s strupi kožekrilcev. Izjemno pomembni so tudi za nadaljnji razvoj in nove terapevtske postopke, vezane na Fc?RI receptor.
COBISS.SI-ID: 30233305
V tej dolgotrajni študiji, ki je vključevala provokacijo z živo žuželko, smo spremljali odzivnost bazofilcev pri bolnikih po zaključenem zdravljenju s specifično imunoterapijo s strupi kožekrilcev (VIT). Ključni cilj te študije je bil ugotoviti, ali spremembe v celični odzivnosti izražajo stanje zaščite in vzpostavitev dolgotrajne tolerance. Pri 22 bolnikih z negativnim provokacijskim testom z žuželko smo dokazali vzpostavitev tolerance in statistično značilno, približno štirikratno znižanje odzivnosti bazofilcev predvsem ob stimulaciji s sub-maksimalno koncentracijo alergena. Odzivnost bazofilcev je ostala nespremenjena tudi po provokaciji. Pri bolniku s pozitivno provokacijo, ki ni uspel vzpostaviti tolerance na pik žuželke, pa nismo pokazali padca v odzivnosti bazofilcev. Ti rezultati kažejo, da je za vzpostavitev tolerance po zaključenem zdravljenju s VIT ključen padec za alergen-specifične senzitivnosti bazofilcev. Ta študija ima izjemen pomen za postavitev predikcijskega modela, ki bo napovedoval uspešnost imunoterapije.
COBISS.SI-ID: 29842393
Ugotovili smo, da se odzivnost bazofilcev močno zniža med subkutano imunoterapijo z alergenom peloda breze. Ta padec je sovpadal s klinično učinkovitostjo imunoterapije. S kompleksnimi celičnimi testi na donorskih bazofilcih, ki smo jih kostimulirali s serumom z IgG ali z odstranjenimi IgG, smo ugotovili, da je osnovni mehanicistični vzrok za padec odzivnosti bazofilcev blokirajoča aktivnost IgG protiteles, ki jih inducira imunoterapija. Ta študija je bila prva na področju alergologije, ki je jasno pokazala na povezavo med blokirajočimi IgG protitelesi in funkcijo efektorskih celic alergijskega vnetja.
COBISS.SI-ID: 27154393
V tej študiji smo preučili povezavo med angiogenetskimi faktorji in preoblikovanjem dihalnih poti pri bolnikih z astmo in rinitisom. Naši rezultati jasno kažejo, da sta koncentraciji VEGF in angiogenina povišani v pljučih pri bolnikih z urejeno in zdravljeno astmo ter pri rinitisu brez pridružene astme. Kažejo torej, da proces angiogeneze kot del preoblikovanja dihalnih poti, poteka tudi ob prejemanju inhalacijskega glukokortikoida. Zato bo potreben razvoj novih terapevtskih pristopov.
COBISS.SI-ID: 25417689