S starostjo povezan upad gibalne percepcije je dobro dokumentiran. Raziskovali smo vpliv starosti na elektrofiziološke korelate gibalne percepcije, torej komponenti P1 in N2 gibalne usmerjenosti vizualnih evociranih potencialov (MO-VEP). Za natančno določanje kognitivnih procesov, na katere vpliva staranje, smo uporabili tudi tudi model odzivnih časov, ki temelji na difuzijskem modelu. Med snemanjem EEG-ja je 12 odraslih (starost (55 let) in 19 starostnikov (starost )55 let) opravilo nalogo razlikovanja smeri gibanja. Vedenjsko gledano so bili rezultati mlajših in starejših primerljivi (98 % stopnja natančnosti), vendar je bil odzivni čas pri starejših za 85 ms daljši. Aplikacija difuzijskega modela na rezultate je pokazala razlike med mlajšimi in starejšimi pri času neodločnosti, kar po našem mnenju odraža zgodnjo stopnjo percepcije. Z elektrofiziološkega stališča so bili učinki starosti prisotni pri komponentah VEP P1 in N2 na posteriornih mestih. Pri komponenti P1 se je pri starejših pokazala večja topografska porazdelitev voltaže kot pri mlajših. Pri komponenti N2 smo pri starejših v primerjavi z mlajšimi ugotovili zakasnjeni začetek in zmanjšane amplitude. Nismo ugotovili pomembnih korelacij med vedenjskimi in MO-VEP meritvami. Rregresijska analiza je kljub temu pokazala, da sta amplituda in latenca N2 pomembna prediktorja staranja. Na splošno naši rezultati kažejo, da se s starostjo povezane spremembe gibalne percepcije pojavljajo v zgodnjih fazah vizualnega procesiranja, najverjetneje v striatnih in ekstrastriatnih vizualnih korteksih.
COBISS.SI-ID: 30760921
V tej raziskavi je bil oksidativni stres preučevan z ocenjevanjem odnosa med označevalci oksidativnega stresa in nevrokemijo, psihopatologijo in ekstrapiramidnimi simptomi. Pri 52 ambulantnih bolnikih z DSM-IV diagnozo shizofrenije, zdravljenih s haloperidol dekanoatom, smo merili antioksidativno dejavnost superoksid dismutaze, katalaze, glutation peroksidaze in glutation reduktaze ter koncentracije malondialdehida, preoteinskih karbonilov, nitrita, nitrata, glutationa, dopamina, noradrenaina, adrenalina in serotonina. Psihopatologijo in ekstrapiramidne simptome smo ocenjevali z lestvico pozitivnih in negativnih simptomov, splošno oceno funkcioniranja, lestvico nehotnih gibov, Simpson Angusovo lestvico in z Barnesovo lestvico za ocenjevanje akatizije. Odmerek haloperidola je pozitivno koreliral s plazemskimi ravnmi proteinskih karbonilov. Daljše trajanje bolezni je bilo povezano z znižanimi ravnmi glutation peroksidaze. Povečana dejavnost superoksid dismutaze je bila povezana z zvišanimi ravnmi katalaze, glutation peroksidaze in glutation reduktaze ter z znižanimi koncentracijami malondialdehida, kar kaže na združeno delovanje različnih antioksidativnih sistemov. Zvišane ravni nitrita in noradrenalina so bile povezane z znižano ravnijo malondialdehida. Akatizija je bila večja pri bolnikih z zmanjšano dejavnostjo katalaze, kar kaže na okvarjeno antioksidativno obrambo pri razvijanju ekstrapiramidnih simptomov. Rezultati potrjujejo hipotezo, da oksidativni stres vpliva na patofiziologijo shizofrenije in izraženost ekstrapiramidnih simptomov.
COBISS.SI-ID: 3507825
DNA genom novega genotipa HPV, HPV-125, izoliranega iz bradavice na roki imunokompetentnega 19-letnega moškega, je bil uspešno kloniran, sekvenciran in karakteriziran. Celotni genom HPV-125 je dolg 7.809-bp, vsebnost GC pa je 46,4 %. Če ga primerjamo z nukleotidno sekvenco celotnega gena L1, sodi HPV-125 filogenetsko v kutaneotropično vrsto 2 virusov alfa papiloma in je najbolj soroden HPV-3 in HPV-28. HPV-125 ima značilno genomsko organizacijo virusov alfa papiloma in vsebuje gensko kodiranje za pet zgodnejšh proteinov (E6, E7, E1, E2 in E4) ter dva kasnejša kapsidna proteina L1 in L2. Genom vsebuje dve nekodifikacijski področji: prvo je locirano med genoma L1 in in E6 (nukleotidne pozicije 7,137–7,809, dolžina 673-bp). Protein E6 virusa HPV-125 vsebuje dve običajni področji vezave cinka na aminokislinskih mestih 29 in 102, protein E7 pa kaže eno tako področje na mestu 50. Pri HPV-125 je odsotna običajna sekvenca jedrne vezave pRb z lastnim proteinom E7. Za oceno tkivne predilekcije in kliničnega pomena HPV-125 je bil razvit kvantitativni, specifični, realnočasovni PCR. 95 % meja zaznavnosti poskusa je bila 2,5 kopij na reakcijo (obseg 1,7–5,7), intra- in interposkusni variacijski količniki pa so bili 0,47 in 2.00 za 100 kopij na reakcijo in 1,15 in 2,15 za 10 kopij na reakcijo. Testriranje reprezentativnega nabora s HPV povezanih sluzničnih in kožnih benignih in malignih novotvorb in lasnih mešičkov (skupno 601 vzorec) je pokazal, da je HPV sorazmerno redek genotip HPV, pri čemer je kožni tropizem etiološko povezan s sporadičnimi primeri navadnih bradavic.
COBISS.SI-ID: 28776665