Za preučevanje matičnih celic so potrebna določena orodja. Med njimi je tudi imunocitokemija, to je orodje za vizualizacijo posameznih molekul v živih ali fiksiranih celicah, za določanje njihove lokalizacije in njihovega relativnega obilja. Ena najbolj uporabljanih fluorescentnih barvil za DNA je 4',6diamidino2phenilindol dihidroklorid, znan kot DAPI. DAPI se močno veže na DNA in se uporablja za vizualizacijo celičnih jeder. Z ultravijolično svetlobo se barvilo ekscitira in oddaja značilno modro fluorescenco. V našem primeru smo opazili nepoznan pojav, ki temelji na navidezni fotokonverziji DAPI, ki se kaže v odkrivanju signala DAPI z uporabo standardnega filtra za odkrivanje zelene emisije. Ko vzorec obarvamo z DAPI in opazujemo s filtri (za barvilo FITC), opazilmo le šibko avtofluorescenco citoplazme. Ko nato opazujemo vzorec s filtrom DAPI, nastane močan DAPI signal, kot je bilo pričakovano. Po ponovnem opazovanju preko filtrov FITC / GFP opazimo robusten signal jedrske fluorescence. Sklepamo, da vzbujanje z UV povzroči fotokonverzijo DAPI , ki vodi k odkrivanju DAPI zaradi vzbujanja in emisije v FITC / GFP kanalu. Ta pojav še ni bil opisan in lahko privede do lažno pozitivnih rezultatov. Da bi se izognili napačnim razlagam je treba uvesti varnostne ukrepe za pripravo obarvanje raztopine s koncentracijo nizko DAPI in DAPI ( UV vzbujanja ), ki jih opisujemo v članku.
COBISS.SI-ID: 30233561
Imunski pojavi pri presaditvi alogenskih matičnih celic še niso dobro raziskani. Eno od teh področij so TLR receptorji na imunskih celicah. Tollu podobni receptor 4 (TLR4) v kompleksu s pomožnim proteinom MD2 predstavlja cilj za zdravljenje hude sepse in nevropatske bolečine. Izvedli smo tpresejanje struktur in ligandov, usmerjenih na vmesnik TLR4MD2. Tri spojine so pokazale obetavne TLR4 antagonistične aktivnosti v mikromolarnih IC50 vrednostih. Te spojine so tudi zavrle izločanje citokinov v človekovih enojedrnih celicah periferne krvi. Specifična afiniteta najmočnejših zadetkov je bila potrjena s površinsko plazmonsko resonanco. Rezultati naši raziskavi predstavljajo obetavno izhodišče za razvoj močnih majhnih molekul, antagonistov TLR4.
COBISS.SI-ID: 3538289
Diferenciranost matičnih celic lahko ocenimo na nivoju izražanja genov. Gen POU5F1 zapisuje transkripcijski faktor OCT4, ki je eden ključnih regulatorjev pluripotentnosti. Njegovo prepisovanje, alternativni splicing in alternativno prevajanje, ki vodi do sinteze aktivnega jedrnega OCT4A, je dobro opisano. Precej manj je znano o prepisovanju njegovih psevdogenov, med katerimi so mnogi izredno podobni originalnemu OCT4A ter jih lahko izrazimo v ekspresijskem sistemu in vitro kjer, se tudi prevedejo v proteine. Uporabili smo RTPCR, ki mu je sledila za določen psevdogen specifična restrikcijska analiza, kloniranje insekvenciranje in tako ločili med OCT4A in transkripti psevdogenov 1, 3 in 4. Pokazali smo, da se izražanje OCT4 in njegovih psevdogenov spreminja med diferneciacijo hEMC, kar kaže na tesno povezavo med njimi. Pokazali smo tudi, da humane celice iz različnih tkiv izražajo le OCT4 psevdogene. Vendar pa lahko ekspresijo embrionalnega OCT4 sprožimo v odraslih diferenciranih celicah s posebnimi pogoji gojenja – z gojenjem pri nizkem odstotku kiska in dodajanjem rastnega dejavnikaFGF2.
COBISS.SI-ID: 31179993
Pri presaditvi matičnih celic se sprožajo različni imunski efekti. Med imunskimi mehanizmi, ki nadzorujejo imunsko aktivacijo in toleranco je v smislu časovnice odkritij imunska toleranca na drugem mestu. To je posledično določalo napredek v klinični translaciji vrste različnih kliničnih terapevtskih protokolov, ki vključujejo dendritične celice (DC) in z njimi povezane protokole, namenjene tako za imunsko stimulacijo kot za zaviranje imunskih odzivov. Med tem, ko je v podatkovni bazi NIH (National Institutes of Health) registriranih več sto kliničnih študij, v katerih uporabljajo DC kot protitumorske vakcine, je le nekaj študij, ki vključujejo tolerogene DC v smislu negativnih vakcin. Ne glede na to dejstvo, zadnji napredki v predkliničnih in kliničnih študijah narekujejo povečano uporabo negativnih vakcin iz DC v bodoče. Sočasno s spoznavanjem mehanizmov, ki so povezani s toleranco pri transplantacijah je vloga DC pri tem nedvoumno ključna v povezavi z ostalimi akterji imunskega sistema. To je možno zaradi številnih, med seboj prepletenih mehanizmov in tolerogenih signalov, ki vključujejo regulatorne citokine in druge površinskovezane ali topne inhibitorne molekule in s tem povezane inhibitorne signalizacijske kaskade. Podrobno poznavanje omenjenih procesov bo nedvomno pospešilo napredke klinične imunologije pri prenosu znanja iz laboratorija v kliniko. V tem članku predstavljamo vlogo tolerogenih DC, kakor tudi najnovejša odkritja povezana z molekularnimi in celičnimi mehanizmi, ki oblikujejo ravnotežje med regulatornimi in efektorskimi imunskimi odgovori med transplantacijo organov.
COBISS.SI-ID: 3534449
Matične celice se s pridom uporabljajo tudi pri zdravljenju zobnih bolezni. Za regeneracijo kostnega tkiva potrebujemo viabilne celice z osteogenim potencialom. Periodontalna kirurgija predstavlja možnost za pridobivanje majhnih vzorcev avtolognega tkiva iz katerega lahko izoliramo primarne celice. Naš cilj je bil ovrednotiti humano alveolarno kost kot vir avtolognih osteogenih celic. Alveolarno tkivo smo pridobili od 37 rutinsko operiranih pacientov. Primarne celice smo gojili in določali njihove rastne lastnosti, izražanje osteogenih markerjev, aktivnost alkalne fosfataze in tvorjenje kostnega matriksa ob diferenciaciji. Celice iz alveolarne kosti smo uspešno izolirali iz 30 od 35 vzorcev. Izkoristek ni bil odvisen od tega iz katerega mesta je bila pridobljena kost ali od starosti bolnika. V 80% primerov so se celice stabilno delile skozi vsaj osem pasaž in dosegle skupno število večje od 10(10) celic. Analize so potrdile stabilno izražanje markerskih genov za alkalno fosfatazo, osteopontin in osteokalcin v zgodnjih in poznih pasažah. V osteogenem gojišču so imele celice iz kasnejših pasaž povečano aktivnost alkalne fosfataze in so uspešno proizvajale zunajcelični matriks, kar kaže na fenotip zrelih kostnih celic. Primarne celicei z alveolarne kosti se robustno namnožujejo in vitro ter zadržijo osteogeni fenotip tudi med ekspanzijo v laboratoriju, kar kaže na to, da so uporabne kot avtologen vir celic za regeneracijo kosti in različne in vitro študije.
COBISS.SI-ID: 513984119