Molekularni kisik, O2, je pomemben element celičnega mikrookolja in vivo, pri in vitro in ex vivo sistemih gojenja pa mu raziskovalci mnogokrat ne posvečajo dovolj pozornosti. Molekularni kisk je glavni prejemenik elektronov pri oksidativni fosforilaciji (celičnemu dihanju), kot signalna molekula pa preko koncentracijskega gradienta sodeluje tudi pri določanju usode celic. Novejše razsikave so pokazale, da je pomemben tudi v niši matičnih celic. Pričujoč pregledni članek opisuje vpliv fizološko pomembnih koncentracij kiska na odrasle matične celice preko povzemanja raziskav s področja proliferacije, vzdrževanja in diferenciacije krvotovornih matičnih celic. Vloga kiska je pomembna za razumevanje biologije in fiziologije tako odraslih kot tudi embrionalnih matičnih celic. Nova odkritja na tem področju bodo pripomogla pri razvoju tkivnega inženirstva in kliničnih aplikacij. Prav tako je razumevanje odnosa med kisikom in matičnostjo ključno pri zdravljenju neoplastičnih bolezni. Avtorji verjamejo, da bo v prihodnosti nadzorovanje ravni kiskla v celičnem okolju rutinsko v uporabi pri in vitro in ex vivo ekspanziji različnih vrst odraslih matičnih celic ter pri postopkih regeneracije tkiv.
COBISS.SI-ID: 31964633
Ustrezen odmerek skladnih in živih krvotvornih matičnih celic (KMC) je ključen, da se presadek KMC po presaditvi obdrži pri bolniku. V raziskavi smo zato preverili živost KMC v odmrznjenih pripravkih KMC, ki smo jih presadili hematološkim bolnikom v enem letu. KMC smo pridobili z aferezo in jih zamrznili v programiranem zamrzovalniku v avtologni plazmi in 10 % DMSO ter jih shranili v pari tekočega dušika. Vrečke s KMC smo odmrznili v vodni kopeli ob bolnikovi postelji in v ostankih izpirkov vrečk po dodatku fiziološke raztopine smo s pretočnim citometrom določili živost (7-AAD) pri KMC (celice CD34+) in levkocitih. V ostankih celičnih suspenzij (n = 88) po presaditvi KMC je bila živost KMC 79,9 ± 12,4 %, živost levkocitov pa 62,2 ± 12,2 % (parni t-test, P ( 0,001). Povprečna živost KMC v vzorcih, ki so bili zamrznjeni takoj po odvzemu (n = 58), je bila 79,9 ± 9,2 %, pri vzorcih, zamrznjenih naslednji dan po 18 urah v hladilniku, pa je bila 80,5 ± 11,3 % (n = 67). Shranjevanje vzorcev čez noč ni značilno vplivalo na živost celic v primerjavi s takoj zamrznjenimi vzorci (t-test, P ) 0,5). Spiranje vrečk KMC in shranjevanje celic po odmrzovanju v fiziološki raztopini je značilno (n = 7; parni t-test, P ( 0,01) povečalo smrtnost KMC, saj je bila živost takoj po odmrznitvi 84,1 ± 4,5 %, pri vzorcih redčenih s fiziološko raztopino pa 60,1 ± 15,7 %. V našem laboratoriju pri zamrzovanju in odmrzovanju pripravkov KMC propade v povprečju 20 % KMC. Zamrzovanje pripravkov KMC po 18 urah od odvzema celic ne vpliva na živost odmrznjenih celic v primerjavi s takoj zamrznjenimi pripravki. Fiziološka raztopina ni primerna za spiranje vrečk in shranjevanje ostanka KMC po odmrznitvi pripravkov KMC.
COBISS.SI-ID: 32068057
Zunajcelični membranski vezikli (ZMV) so delci, ki se stalno odcepljajo od plazemskih membran vseh vrst celic, še posebej če so celice izpostavljene različnim oblikam stimulacije ali stresa. Tudi v procesu programirane celične smrti (apoptoze) celice razpadajo na različno velike vezikle. Ti delci na zunanji strani membrane izpostavljajo fosfatidilserin in nosijo značilne membranske označevalce celic, iz katerih izhajajo. Zunajcelične vezikle lahko izoliramo iz najrazličnejših bioloških tekočin in medceličnine, kot so serum, možganska tekočina, urin, solze, slina ali pa iz hranilnih medijev celičnih kultur. Izmed mnogih različnih metodoloških pristopov, ki se uporabljajo za analizo zunajceličnih veziklov, je najbolj uporabljana pretočna citometrija. S to metodo lahko okarakteriziramo celično poreklo, velikost populacije, število in strukturo veziklov. Zunajcelični vezikli so prisotni in se kopičijo tudi v shranjenih krvnih komponentah, to je v eritrocitih, v trombocitih in v sveže zamrznjeni plazmi (SZP). Članek poudarja pomen ZMV v medcelični komunikaciji in njihovo vlogo v patogenezi različnih bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi zunajceličnih veziklov v transfuzijskih proizvodih in njihovi klinični pomembnosti. Čeprav njihova vloga v fiziologiji in pri nastanku bolezni še ni popolnoma razjasnjena si obetamo, da bodo v prihodnosti postali zelo informativen biomarker pri različnih boleznih, v kontroli kakovosti transfuzijskih pripravkov pa označevalec kakovosti in varnosti.
COBISS.SI-ID: 32458201
Matične celice so med drugim lahko udeležene pri nastanku raka. Glioblastoma multiforme (GBM) je eden izmed najbolj agresivnih rakov s slabo prognozo kljub množici uveljavljenih diagnostičnih in prognostičnih biomarkerjev in načinov zdravljenja. Zato je sedanji cilj odkrivanje novih biomarkerjev v krvi bolnikov z GBM, ki bi lahko omogočili zgodnjo diagnozo obenem postali potencialni terapevtski cilji za bolj učinkovito zdravljenje. Eksperimentalni postopki: Na vzorcih 16 zdravih posameznikov in 16 bolnikov z GBM smo opravili microRNA profiliranje 734 humanih in sorodnih virusnih miRNA z uporabo nCounter miRNA Expression Assay kitov. Rezultati: V plazmi bolnikov z GBM smo identificirali 19 miRNA, ki so imele vsaj 2-krat višjo koncentracijo kot pri zdravih kontrolah. Poleg tega je bilo 11 virusnih miRNAs močneje izraženo v plazmi bolnikov z GBM, 24 miRNA pa je bilo značilno povezana s preživetjem pacientov. Poleg tega je prekrivanje med skupino miRNA - kandidatk za diagnostične biomarkerje ter skupino miRNA, povezano s preživetjem, predstavljalo deset miRNA, ki imajo tako diagnostičen kot tudi prognostičen potencial. Med temi hsa miR 592 in hsa miR 514a 3p še nista bili opisani pri GBM in predstavljata nova kandidata za selektivne biomarkerje. V članku razpravljamo o morebitni signalizaciji, ki jih lahko te miRNA sprožijo, vključno s tistimi virusnega izvora, in še posebno tistih, ki so povezane z oslabelim imunskim odzivom pri napredovanju GBM. Zaključek: Obremenitev z GBM se odraža v spremembi vzorca miRNAs v plazmi, vključno z virusnimi miRNA, kar predstavlja potencial za prihodnjo klinično uporabo. Zato je potrebno predlagane miRNA kot kandidatke za biomarkerje potrditi še v večji študiji na neodvisni kohorti bolnikov.
COBISS.SI-ID: 3453007