Miši so bile okužene skozi usta z gram negativno anaerobno bakterijo Escherichia coli kot standardno bakterijo v raziskavah odziva gostitelja na bakterije, ali s parodontalno patogeno bakterijo Porphyromonas gingivalis. V ledvicah je bila ugotovljena sprememba v ravni dušikovega oksida, kot posledica požiranja bakterij.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3690106Eva Skalerič je pod mentorstvom prof. Petelina ugotovljala stanje zob in obzobnih tkiv, potrebe po parodontalnem zdravljenju in dejavnike tveganja, ki so vplivali na napredovanje parodontalne bolezni v 10- in 20- letnem obdobju pri prebivalcih Ljubljane. Avtorica je pri 247 preiskovancih starih od 35 do 85 let ugotovila, da so imeli slabše stanje zob in obzobnih tkiv kot pred 10 in 20 leti, ko so že bili pregledani v epidemioloških raziskavah. Z izvirno metodo je ocenila velikost parodontalne rane. Definirala je aktivno oz. krvavečo rano ob zobeh preiskovancev in dokazala, da vnetna obremenitev, ki jo predstavlja parodontalna bolezen, vpliva na raven C-reaktivnega proteina v serumu, ki je pokazatelj sistemskega odgovora organizma. Ovrednotila je tudi nov dejavnik tveganja za parodontalno bolezen, to je polimorfizem za gen IL-1. Kombinacija določanja polimorfizma za gen IL-1 z že znanimi dejavniki tveganja bi pripomogla k zgodnejši diagnostiki parodontalne bolezni in določitvi nagnjenosti osebe k razvoju bolezni.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 266646784Izhodišče: Funkcija požiranja je pomembna v etiologiji enostranskega funkcionalnega križnega griza. Namen dela je bil ugotoviti vzorec požiranja pri otrocih z ernostranskim funkcionalnim križnim grizom v B- in M-načinu UZ. Preiskovanci in metode: 23 otrok z EFKG starih (4,1 - 6,6 let) in 22 otrok brez nepravilnosti starih od 5,7-6,7 let so bili pregledani z UZ v B- in M- načinu. Snop UZ žarkov za ovrednotenje vzorca požiranja smo usmerili skozi konico jezika in ugotavljali aktivnost m. genioglossusa. Gibanje jezika (čas, obseg in hitrost) smo ovrednotili v vseh fazah požiranja (I, IIa, IIb, IIIa, and IIIb) kot tudi trajanje celotnega cikla požiranja pri otrocih z EFKG in pri otrocih brez EFKG. Rezultati: 83% otrok z EFKG IN 36% otrok brez EFKG je imelo visceralni vzorec požiranja; razlika je bila statistično značilna. Čas trajanje požiranja v fazi IIb in celoten cikel požiranja je bil pri otrocih z EFKG značilno daljši kot pri otrocih brez EFKG. Gibanje jezika pri požiranju v posamezni fazi in v celotnem trajanju požiranja je bilo daljše kot pri otrocih brez EFKG. Hitrost gibanja jezika je bilo pri otrocih z EFKG značilno različno v fazi IIa. Zaključek: Z ultrazvočno preiskavo jezika smo ugotovili prevladujoč vzorec požiranja pri otrocih z EFKG. Visceralni način požiranja in spremenjena funkcija jezika pri otrocih z EFKG sta pomembna dejavnika v etiologiji te nepravilnosti.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 30627801