Izhodišče: V članku opisujemo rekonstrukcijo obraza z epitezami, sidranimi na titanijevih vsadkih. Podajamo naše klinične izkušnje z nadomeščanjem uhlja in orbitalnega predela. Materiali in metode: V niz primerov smo vključili devet bolnikov, ki smo jim med letoma 2006 in 2013 v kost vstavili 28 ekstraoralnih titanijevih vsadkov. Šestim bolnikom smo vstavili titanijeve vsadke po dvosejnem protokolu, trem po enosejnem. Štirje bolniki so imeli prirojeno pomanjkanje uhlja, pet bolnikov smo rehabilitirali po onkoloških operacijah, trije od njih so bili obsevani po operaciji. Dva bolnika sta imela pred vstavitvijo vsadkov in po njej pripravo s hiperbarično oksigenacijo. Analizirali smo uspešnost kombiniranega kirurško-protetičnega zdravljenja. Rezultati: Devetim bolnikom smo v obrazne kosti vstavili skupno 28 titanijevih vsadkov. Uspešno se je s kostjo zraslo (osteointegracija) 27 vsadkov, en kostni vsadek pa se ni integriral s kostjo in je izpadel (pri obsevani bolnici). Pri šestih bolnikih smo uspešno zaključili zdravljenje. Redno nosijo izdelano epitezo. V petih primerih smo nadomestili manjkajoči uhelj, v enem primeru oko in orbitalni predel. Pri treh bolnikih epiteze nismo mogli izdelati: pri enem zaradi tvorbe keloida nismo uspeli namestiti protetičnega ogrodja, dva sta zaradi napredovanja onkološke bolezni umrla. Zaključek: Rekonstrukcija obraznih struktur z epitezami, sidranimi na titanijevih vsadkih, je predvidljiva in uspešna. V določenih primerih je edina možnost za primerno estetsko in psihosocialno rehabilitacijo bolnika. Pogosta težava je pomanjkanje kostnega tkiva in spremenjena mehka tkiva neposredno ob vsadkih. Epiteze, sidrane na titanijeve vsadke, imajo zaradi boljše stabilnosti in izgleda prednost pred adhezivnimi epitezami.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2036585Knjiga je temeljni učbenik nesnemne ortodontske tehnike ravnega loka po utemeljitelju L. Adrewsu. Vključuje zgodovinski oris razvoja nesnemnih tehnik in obravnavo različnih zobnih in čeljustnih nepravilnosti razreda I, II in III po Anglu. Natančno pojasni vseh šest ključev idealne okluzije, ki so temelj za načrtovanje zdravljenja z nesnemnim ortodontskim aparatom.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 214417932Povezanost med oblikovnimi značilnostmi in orofacialnimi funkcijami je znana, a njun medsebojni vpliv še ni povsem pojasnjen. Kljub zgodnji čeljustno-ortopedski obravnavi oblikovnih nepravilnosti pogosto pride do recidiva, ki bi lahko bil posledica odklonov orofacialnih funkcij. Enostranski funkcionalni križni griz (EFKG) je zobna in čeljustna nepravilnost, za katero so značilne oblikovne nepravilnosti zgornje in spodnje čeljustnice ter nepravilne orofacialne funkcije, vključno z nepravilno lego jezika. V retrospektivno longitudinalno raziskavo smo vključili 55 otrok, starih od 4 do 6 let, katerih študijske modele čeljustnic smo opazovali v štirih časovnih obdobjih. Tridimenzionalne posnetke študijskih modelov smo pridobili z optičnim čitalnikom. Izmerili in ovrednotili smo oblikovne značilnosti čeljustnic, lego jezika pa ugotavljali na ultrazvočnih posnetkih, pridobljenih s 3D ultrazvočnim sistemom. Rezultati: Ob začetku raziskave so imeli otroci z EFKG statistično značilno manjšo razsežnost zgornje (P = 0,008), večjo razsežnost spodnje (P = 0,006) čeljustnice in pogosteje jezik na ustnem dnu (P = 0,002) kot KS. Po zdravljenju EFKG ni bilo več razlik v razsežnosti zgornje in spodnje čeljustnice, prav tako se je odstotek zdravljenih otrok s pravilno lego jezika na nebu povečal. Ob koncu zdravljenja in leto dni po njem nismo ugotovili razlik v razsežnosti čeljustnic, pri zdravljenih. Zaključki: Otroci z EFKG imajo manjšo zgornjo in večjo spodnjo čeljustnico ter pogosteje nepravilno lego jezika na ustnem dnu. Zgodnja čeljustno-ortopedska obravnava EFKG odpravi oblikovne značilnosti čeljustnic in kratkoročno vpliva tudi na lego jezika, ki zaradi večjega volumna nebnega prostora zavzame pravilen položaj na nebu, kar ugodno vpliva na nadaljnjo rast in razvoj čeljustnic.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 32020697Izhodišče: Namen raziskave je bil primerjati stopnjo obrazne asimetrije pri otrocih z enostranskim funkcionalnim križnim grizom (EFKG) po širjenju zgornje čeljustnice v obdobju mlečnega in zgodnje mešanega zobovja. Preiskovanci in metode: V raziskavo smo vključili 28 otrok( 21 deklic in 7 dečkov, starih 6,3±1,8 let) z EFKG. Razdeljeni so bili v dve skupini, glede na stanje zobovja, in sicer v skupino z mlečnim zobovjem (mEFKG; starih 4,7±1,8 let) in skupino z zgodnje mešanim zobovjem (zmEFKG; starih 7,8±1,3 let). Po ne več kot enem mesecu širjenja je aparat ostal v ustih za retencijo še 6 mesecev. Slikanje obraza otrok smo opravili z neinvazivnimi tridimenzionalnimi (3D) stereofotografskimi kamerami (3dMD, Atlanta, GA) in sicer pred namestitvijo aparata in po enem letu. Rezultati: Pred začetkom obravnave nismo ugotovili statistično značilnih razlik (p˃0,05) v obrazni asimetriji med obema skupinama, vendar pa je bila stopnja obrazne asimetrije spodnjega dela obraza manjša v skupini z mlečnim zobovjem – mEFKG (39,30±29,5%) v primerjavi s skupino z zgodnje mešanim zobovjem – zmEFKG (50,35±24,4%), a ne statistično značilno. Spodnji del obraza je bil značilno bolj asimetričen (p(0,01) v primerjavi z zgornjim in srednjim delom obraza pred začetkom obravnave pri obeh skupinah otrok. Po enem letu se je stopnja obrazne asimetrije spodnjega dela obraza zmanjšala v obeh skupinah enakovredno. Ob koncu raziskave nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji obrazne asimetrije med skupinama. Zaključek: Širjenje zgornje čeljustnice pri otrocih z EFKG v mlečnem ali zgodnje mešanjem zobovju je enako učinkovito glede odprave obrazne asimetrije, predvsem v spodnjem delu obraza.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 32043737Poleti 2015 je izšlo delo Alenke Pavlič in Maje Šoštarič: Preprečevanje strahu in bolečine otrok in mladostnikov pri zobozdravniku. V delu so prikazane različne tehnike, nefarmakološke in farmakološke, katerih namen je omogočiti zobozdravniško zdravljenje tudi pri slabše sodelujočih oziroma nesodelojočih otrocih in mladostnikih. Posamezna poglavja obravnavajo: različne nefarmakološke pristope, ki ugodno vplivajo na vedenje bolnika, uporabo lokalne anestezije za namen preprečevanje bolečine, uporabo različnih sedacijskih tehnik, s posebnim poudarkom na ambulantno sedacijo z didušikovim oksidom in kisikom, zobozdravniško zdravljenje bolnikov v splošni anesteziji ter nujne ukrepe, ki se morajo izvesti v zobozdravniški ambulanti v primerih, ko so bolniki življenjsko ogroženi. Delo, ki sta ga recenzirala prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med. in prof. dr. Mirt Kamenik, dr. med., je obvezno gradivo, učbenik študentov dentalne medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 280487424