Psi (32) s parodontalno boleznijo so bili razdeljeni v dve skupini glede na stopnjo parodontalne bolezni in primerjani s psi brez parodontalne bolezni. Pred parodontalnim zdravljenjem in 2 tedna po njem je bila v krvi določena raven: nitrozil hemoglobina (HbNO), nitritov/nitratov (NOx), in 3-nitrotirozina (NT). Po zdravljenju se je v plazmi povečala raven NOx v skupini psov z generalizirano napredovalo obliko parodontalne bolezni. Rezultati nakazujejo, da se 2 tedna po zdravljenju v krvi poveča raven dušikovega oksida, kar nakazuje na sistemski odziv organizma na zdravljenje.
COBISS.SI-ID: 3600506
Namen: ugotoviti pogostost razvojnih okvar sklenine (ROS) prvih stalnih kočnikov ter stalnih sekalcev (Molar incisor hypomineralisation - MIH) pri otrocih v Sloveniji in raziskati povezave med MIH okvarami ter kariesom pri mlečnih ter stalnih zobeh, ter povezave med MIH okvarami ter kariesom na posameznih ploskvah in zobeh prvih stalnih kočnikih. Material in metode: v raziskavo smo vključili 558 otrok starih od 6 do 11,5 let. Pogostost ROS na prvih stalnih kočnikih ter stalnih sekalcih smo ovrednotili s kliničnim pregledom, ki sta ga naredila dva kalibrirana preiskovalca. Uporabila sta modificiran kazalnik ROS od Mednarodne dentalne zveze. Registrirala sta tudi atipične plombe, odlomljeno sklenino in izdrtja zob zaradi MIH. Zobni karies smo ovrednotili s kazalnikom SZO. Rezultati: vsaj en prvi stalni kočnik z MIH okvaro je imelo 21,4% otrok. Otroci z MIH so imeli statistično značilno več (p(0.05) kariesa na stalnih zobeh. Pri mlečnih zobeh pogostost kariesa ni bila značilno povišana. MIH okvare pri prvih stalnih kočnikih so bile povezane s pogostejšo prisotnostjo kariesa na zobu (p(0.01) in posamezni površini (p(0.05). Zaključek: MIH je v Sloveniji pogost. Otroci z MIH okvarami so bolj podvrženi razvoju zobnega kariesa na stalnih zobeh. Na prvih stalnih kočnikih z MIH okvarami in površinah prvih stalnih kočnikov z MIH okvarami, tudi če so te le kot majhne ostro omejene ROS brez vidnega defekta skleninske površine, je pogostost kariesa višja.
COBISS.SI-ID: 31033817
Namen: Znano je, da prevelika količina vnesenega fluorida v zobe v času razvoja povzroča zobno fluorozo. Omenjali so tudi, da je uporaba amoksicilina v zgodnjem otroštvu povezana s hipomineralizacijo sklenine. Cilj je bil raziskati posamične in kombinirane učinke natrijevega fluorida (NaF) in amoksicilina na formiranje sklenine in vitro. Načrt: Zobni nastavki kočnikov mandibule mišjih zarodkov E 18 so bili 10 dni vzgajani v mediju, ki je vseboval NaF (10, 12 ali 15 mikroM) in/ali amoksicilin (o,5, 1, 2 ali 3,6mg/mL9 ali natrijev klavulanat (0,07 mg/mL) sam ali skupaj z 0,5 mg/mL amoksicilina. Preučevali smo morfološke spremembe na fotografijah celega zoba in histološke vzorce tkiva pod svetlobnim mikroskopom. Rezultati: Samo pri najvišjih koncentracijah samega NaF ali samega amoksicilina se je obseg (količina) sklenine prvih kočnikov, merjen kot vertikalna višina sklenine/krone, zmanjšal (p 0,01, p 0,001). Pri manjših koncentracijah se je s kombinacijo NaF (12 mikroM) in amoksicilina (2 mg/mL) značilno zmanjšal obseg sklenine v primerjavi s kontrolnimi skupinami (p 0,001). Histološko so bili ameloblasti še vedno stebrasti, vendar slabo organizirani in nastajajoča sklenina je bila pogosto nehomogena. Formiranja sklenine ni bilo videti v nobenem drugem molarju, ki je bil izpostavljen 12 mikroM NaF in 2 mg/mlL amoksicilina (ali višjim koncentracijam) v primerjavi s prisotnostjo sklenine v polovici kontrolnih skupin (p 0,001). Zaključek: Amoksicilin in NaF soodvisno učinkujeta na nastajajočo sklenino mišjih kočnikov in vitro in učinki so lahko v kombinaciji okrepljeni. Klinični pomen rezultatov je potrebno še preučiti. Namen: Znano je, da prevelika količina vnesenega fluorida v zobe v času razvoja povzroča zobno fluorozo. Omenjali so tudi, da je uporaba amoksicilina v zgodnjem otroštvu povezana s hipomineralizacijo sklenine. Cilj je bil raziskati posamične in kombinirane učinke natrijevega fluorida (NaF) in amoksicilina na formiranje sklenine in vitro. Načrt: Zobni nastavki kočnikov mandibule mišjih zarodkov E 18 so bili 10 dni vzgajani v mediju, ki je vseboval NaF (10, 12 ali 15 mikroM) in/ali amoksicilin (o,5, 1, 2 ali 3,6mg/mL9 ali natrijev klavulanat (0,07 mg/mL) sam ali skupaj z 0,5 mg/mL amoksicilina. Preučevali smo morfološke spremembe na fotografijah celega zoba in histološke vzorce tkiva pod svetlobnim mikroskopom. Rezultati: Samo pri najvišjih koncentracijah samega NaF ali samega amoksicilina se je obseg (količina) sklenine prvih kočnikov, merjen kot vertikalna višina sklenine/krone, zmanjšal (p 0,01, p 0,001). Pri manjših koncentracijah se je s kombinacijo NaF (12 mikroM) in amoksicilina (2 mg/mL) značilno zmanjšal obseg sklenine v primerjavi s kontrolnimi skupinami (p 0,001). Histološko so bili ameloblasti še vedno stebrasti, vendar slabo organizirani in nastajajoča sklenina je bila pogosto nehomogena. Formiranja sklenine ni bilo videti v nobenem drugem molarju, ki je bil izpostavljen 12 mikroM NaF in 2 mg/mlL amoksicilina (ali višjim koncentracijam) v primerjavi s prisotnostjo sklenine v polovici kontrolnih skupin (p 0,001). Zaključek: Amoksicilin in NaF soodvisno učinkujeta na nastajajočo sklenino mišjih kočnikov in vitro in učinki so lahko v kombinaciji okrepljeni. Klinični pomen rezultatov je potrebno še preučiti.
COBISS.SI-ID: 31221977
Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost lege jezika z dentoalveolarnimi značilnostmi zgornje in spodnje čeljustnice pri skupini preiskovance z nepravilnostjo razreda III v primerjavi s skupino preiskovancev razreda I. Vključili smo 20 preiskovancev razreda III (9 moških, 11 žensk, 19.2 +/- 4.6 let) in 20 razreda I (6 moških, 14 žensk, 17.4 +/- 1.7 let). Morfologijo zgornje in spodnje čeljustnice smo opredelili kot transverzalne razdalje med kočniki in podočniki, tako na nivoju vrškov kot robu dlesni, in z merjenjem površine iv volumna neba ter ustnega dna. Položaj jezika v odnosu do trdega neba smo ugotavljali na stranskih rentgenskih posnetkih glave in vratu. Statistično značilne razlike med skupinama smo ugotavljali z Mann-whitneyevim U-testom, korelacijo med vsakim morfološkim parametrom in položajem jezika pa z Spearmanovim korelacijskim koeficientom. Transverzalna razdalja med spodnjimi kočniki je bila značilno večja pri razredu III (P(0,01), medtem ko so bile transverzalne razdalje med zgornjimi podočniki bile značilno manjše pri preiskovancih razreda III (P( 0,05). Površina in voulmen ustnega dna in razmerja s pripadajočimi palatinalnimi parametric so bili značilno večji pri razredu III (P=0,01). Razdalja jezika do nebnega svoda je bila večja pri preiskovancih razreda III. Ugotovili smo značilno povezansot med lego jezika in razmerjem med površino neba in ustnega dna (rho = 0,44; P ( 0,05). Lega jezika je značilno manjša pri preiskovancih razreda III in je povezana z dentoalveolarnimi značilnostmi zgornje in spodnje čeljustnice.
COBISS.SI-ID: 29691609
Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti vpliv dolgo trajajočih sesalnih razvad in dihanja skozi usta na morfologijo nebnega svoda pri skupini otrok z enostranskim funkcionalnim križnim grizom (EFKG) v primerjavi s skupino otrok z normalno okluzijo (KS). Pri skupini 80 otrok (51 EFKG in 29 KS; starih 5,3 +/- 0.8 let) v obdobju mlečnega zobovja. Starši preiskovancev so odgovorili na vprašalnik o sesalnih razvadah. Vsako razvado, ki je trajale dlje kot 24 mesecev smo upoštevali kot dolgo trajajočo razvado. Vzorec dihanja je preverjal izkušen otorinolaringolog in in ga razvrstil kot pretežno dihanje skozi nos ali usta. Na tridimenzionalnih posnetkih študijskih modelov smo merili transverzalne razdalje med podočniki in kočniki, površino nebnega svoda in volumen nebnega prostora. Za statistično analizo smo uporabili univariatne in multivariatne analize. EFKG je bil negativno povezan z vsem parametri (P(0,01) z izjemo površine nebnega svoda, za katero nismo ugotovili statistično značilne povezanosti. Samo dalj časa trajajoče sesalne razvade (ne pa dihanje skozi usta) so bile značilni dejavnik tveganja za EFKG (P(0,001). Vendar dalj časa trajajoče razvade niso bile značilno povezane z nobenim merjenim parametrom in dihanje na usta je bilo negativno povezano samo s transverzalnimi razdaljami med kočniki. Torej prisotnost ali odsotnost dalj časa trajajočih razvad ali dihanja skozi usta ne nujno vpliva na zožanje zgornje čeljustnice pri EFKG.
COBISS.SI-ID: 30180057