Namen raziskave je bil ovrednotiti morfologijo obraza in čeljustnic pri otrocih z nepravilnostjo razreda III v zgodnjem menjalnem zobovju. Ugotovili smo, da otroci z nepravilnostjo razreda III izražajo klinično pomembno značilno morfologijo obraza in čeljustnic že v predpubertetnem obdobju, s poudarkom na transverzalni komponenti.
COBISS.SI-ID: 31716825
Namen študije je ovrednotiti uporabnost naprednih magnetno-resonančnih slikovnih metod, kot je mapiranje difuzijskega koeficienta (ADC mapping), za funkcionalno oceno karioznih zob. 38 ekstrahiranih zob ocenjenih z oceno 0, 3 in 6 po mednarodnem sistemu za vrednotenje kariesa ICDAS je bilo analiziranih v magnetu jakosti 2,35 T. Histološka analiza je bila uporabljena kot zlati standard za analizo dveh skrajnih primerov (nekarioznega zob in zoba z globokim kariesom). ADC mape zob z enako ICDAS oceno smo izračunali iz ustreznih difuzijsko uteženih slik in jih nato uporabili za oceno distribucije ADC vrednosti vzdolž zobne pulpe kot funkcijo relativne dolžine, merjeno od vrha kronskega dela pulpe proti apeksu. Izmerjene podatke smo analizirali s 4 parametričnim tri-segmentnim linearnim regresijskim modelom distribucije ADC vrednosti vzdolž pulpe. Rezultati MRI so dobro korelirali z histološko analizo istih zob. Tako izbrani parametri modela, relativna širina prizadetih regij in širina prehodnega področja z ADC vrednosti med vrednostmi zdrave in prizadete pulpe, so pokazali statistično pomembne razlike med ADC vrednostmi zdrave in prizadete pulpe (1,0 x 10 -9 m 2 / s vs. 0,74 -0,89 x 10 -9 m 2 / s). Globina prizadetosti pulpe napreduje z višanjem ICDAS ocene (3% vs. 46% z ICDAS 3 vs. ICDAS 6). Rezultati študije so potrdili uporabnost ADC mapiranja za ločevanje in lokalizacijo zdravih in prizadetih predelov v pulpi karioznih zob.
COBISS.SI-ID: 1673595
Z ortognatskim kirurškim zdravljenjem skeletnega razreda III (SR III) s premiki spodnje čeljustnice nazaj ali/in zgornje čeljustnice naprej dosežemo dobro zobno okluzijo kot pogoj normalnih obraznih funkcij in skladen obraz. Priprava kirurškega posega in vrednotenje njegovih rezultatov je usmerjena bolj v skeletno analizo. Vpeljava različnih tridimenzionalnih (3D) tehnologij omogoča, da obraz in spremembe, ki so posledica kirurgije, ocenimo bolj objektivno in celovito. V študijo smo vključili 83 preiskovancev in jih na podlagi vrste operacije razdelili v tri skupine. Pre in po operativni sken smo združili na neoperirano področje in s pomočjo računalniškega programa prikazali razlike. Skladno s pričakovanji so bile spremmebe največje v področjih premikov spodaj ležečih kostnih struktur, toda ne glede na vrsto operacije smo značilne spremembe ugotovili na celotnem področju obraza. Spremembe v področju nosu, lic in zgornje ustnice po operaciji spodnje čeljustnice in spremembe v spodnji ustnici in bradi po operaciji zgornje čeljustnice, govorijo o dejstvu, da obrazna maska deluje kot eno področje.
COBISS.SI-ID: 1660588
Namen raziskave je bil primerjati učinek antimikrobnega fotodinamičnega zdravljenja (PDT), ki je sledilo ultrasonični odstranitvi zobnih oblog, s samo ultrasonično odstranitvijo (UZ) ali luščenjem in glajenjem zobnih korenin (LGK) pri bolnikih s kroničnim parodontitisom. Vsi trije načini zdravljenja so značilno zmanjšali klinične parametre. Dodatno zdravljenje s PDT ni bolj od drugih dveh načinov zmanjšalo globino sondiranja ali nivo kliničnega prirastišča, je pa bolj zmanjšalo krvavitev ob sondiranju in število pozitivnih mest za Aggregatibacter actinomycetemcomitans, Treponemo denticolo terTannerello forsythio.
COBISS.SI-ID: 31752665
Vzorec požiranja in funkcijo jezika smo ovrednotili pri triindvajsetih preiskovancih z EFKG (starih 4,1-6,6 let) in pri 22 preiskovancih (starih 5,7-6,7 let) brez EFKG z ultrazvočno preiskavo v B-načinu in v M-načinu. Vzorec požiranja smo ovrednotili glede na aktivnost mišice genioglossus in potek ultrazvočnega snopa skozi konico jezika. Gibanje jezika (trajanje, hitrost in range) smo ovrednotili v vseh fazah požiranja (I, Ia, IIb, IIIa and IIIb) pri usmeritvi ultrazvočnega snopa skozi sredino jezika. Visceralni način požiranja smo ovrednotili pri 83% preiskovancev z EFKG IN PRI 36% preiskovancih brez EFKG; razlika je statistično značilna. Trajanje faze IIb in celotnega požiranja je daljša pri preiskovancih z EFKG. Gibanje jezika v fazah in celoten akt požiranja je značilno daljši pri preiskovancih z EFKG. Hitrost gibanja jezika je značilno daljša v fazi IIa. Z ultrazvočno preiskavo smo ugotovili prevladujoči vzorec požiranja pri preiskovancih z EFKG. Funkcija jezika in visceralni vzorec požiranja sta pomembna dejavnika v etiologiji EFKG.
COBISS.SI-ID: 30627801