Parodontalna bolezen je najbolj pogosta okužba obzobnih tkiv pri človeku. Namen te in vitro raziskave je bil oceniti učinek različnih oblik nanovlaken iz polikaprolaktona (PCL) z vključenim resveratolom (RSV). RSV je naravna snov, ki deluje proti vnetju in zavira poškodbe, povzročene s prostimi radikali ter je zato zelo primerna snov za zdravljenje okužb. Z različnimi metodami se je spremljalo vključevanje RSV in hitrost njegovega sproščanje. Rezultati so pokazali, da bi bila PCL nanovlakna, ki vključujejo RSV, primerna za lokalno dovajanje učinkovin pri zdravljenju parodontalne bolezni.
COBISS.SI-ID: 31752665
Nesindromska genetska gluhost je v klinični predstavitvi zelo heteregona, vzorec dednosti in temeljnih genetskih vzrokov. Mutacije v genu TMPRSS3, v katerih je kodirana transmembranska serinska proteaza, pojasnjujejo ‹1 % avtosomne recesivne nesindromske izgube sluha (ARNSHL) pri belcih. Prevzeta je bila ciljna naslednja generacija, sekvencirana v indeksni družini z globoko gluhimi starši in sinom in sekvenciranje izbranih TMPRSS3 genskih področij po Sengerju v kohorti 35 pacientov s suspektnim ARNSHL. Sin in njegova mati v izbrani družini sta bila homozigotna za varianto TMPRSS3 c.208delC (p.His 70 Thrfs*19). Oče je bil digenski komponentni heterozigot za isto varianto in navadno varianto GJB c.35delG. Trije dodatni pacienti iz kohorte ARNSHL so bili homozigotni za TMPRSS3 c.208delC. Zdi se, da so okvare TMPRSS3 pomemben vzrok za ARNSHL v Sloveniji, katerih posledica je enoten fenotip s prirojeno globoko izgubo sluha in dosežek zadovoljivega sluha in prepoznanja govora po kohlearnem implantu. Zato bi morala biti genska analiza TMPRSS3 vključena v prvo stopnjo genskih preiskav ARNSHL skupaj z genoma GJB2 in GJB6.
COBISS.SI-ID: 2417580
Uvod: Apertognatizem - odprti griz je dentofacialna nepravilnost, za katero je značilno vertikalno neskladje zgornje in spodnje čeljustnice in se klinično kaže predvsem kot odsotnost okluzijskega stika sprednjih zob. Apertognatizem povzroča številne funkcionalne motnje, med njimi tudi motnje govora, artikulacije, grizenja in žvečenja. Zdravljenje apetrognatizma je kirurško z ortognatskim posegom najpogosteje v obeh čeljustnicah. Namen študije je bil opredeliti vpliv kirurškega zdravljenja apertognatizma na motnje govora in artikulacije. Materiali in metode: Prospektivna študija je vključevala 15 pacientov (6 žensk in 9 moških), povprečne starosti 23,7 let (SD 5,1 let), kirurško zdravljenih zaradi apertognatizma pri istem operaterju na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo med leti 2009 in 2012. Merili smo kefalometrične parametre stranskih telerentgenskih posnetkov glave in vratu (interbazalni kot, interincizalna razdalja in Witsova vrednost) in spraševali o subjektivnem občutku glasu in artikulacije pred in po kirurškem posegu. Objektivno smo ocenjevali spremembe glasu z akustično analizo vzorcev samoglasnika /a/, foniranega na srednji višini in srednji glasnosti s programom Multi-Dimensional Voice Program (MDVP) (Kay Pentax, ZDA). Merili smo temeljni ton (F0), perturbacijo višine glasu (Jitter) in glasnosti (Shimmer). S programom Copmuterized Speech Laboratory (CSL) (Kay Pentax, ZDA) smo naredili spektralno analizo glasu petih vokalov (a/, /i/, /e/, /o/, /u/). Za oceno artikulacije smo izmerili srednjo vrednost prvega (F1) in drugega (F2) formanta vsakega vokala. Za merjenje nazalitete smo uporabili program Nasometer II (Kay Pentax, ZDA). Meritev smo izvedli pri izgovorjavi posameznih glasov in zlogov /a/, /m/, /pa/, /pi/, /ma/, /mi/ ter stavkov s 25% nosnikov med soglasniki in stavkov brez nosnikov. Nazaliteta je bila izražena kot razmerje (%) med akustičnim signalom, merjenim pred nosom preiskovanca in med signalom, merjenim pred usti preiskovanca. Dobljene podatke smo statistično obdelali. Rezultati: Pri vseh preiskovancih so se pooperativno normalizirali telerentgenski parametri (interbazalni kot se je zmanjšal iz 36,1° na 32,5°, interincizalna razdalja povprečno 2,2 mm, Witsova vrednost se je zmanjšala iz -5,4mm na -3,5mm). 10/15 bolnikov je imelo logopedsko obravnavo v otroštvu, kljub temu je bila artikulacijska motnja prisotna pri 9/15 bolnikih pred in po kirurškem posegu. Statistična analiza ni pokazala sprememb F0, Jitterja, Shimmerja in srednjih vrednosti prvega in drugega formanta posameznih vokalov. Prav tako ni bilo statisnitčno značilnih sprememb nazalitete. Subjektivno pa so pacienti pooperativno navajali izboljšano artikulacijo. Zaključek: Pri pacientih z apertognatizmom se zaradi nepravilnih anatomskih pogojev ustne votline in žrela artikulacijska motnja, kljub logopedski obravnavi v otroštvu, ne popravi. Kirurško zdravljenje apertognatizma zagotavlja normaliziranje skeletnih parametrov, ne vpliva pa na sam govor in artikulacijo, pričakujemo pa zaradi normalizacije anatomskih pogojev uspešnejše nadaljevanje logopedske rehabilitacije.
COBISS.SI-ID: 32152537
Uvod: Namen raziskave je bil spremljati nastajanje alveolarne kostnine na mestih tega ob zobeh, na katerih je bil nameščen aparat za hitro širjenje zgornje čeljustnice v obdobju retencije glede na aktivnost alakalne fosfataze v tekočini gingivalnega sulkusa. Metode: V prospektivno split-mouth metodo smo vključili 23 preiskovancev v predpubertetnem obdobju (15 deklic, 8 dečkov, starih 9,0 6 ±1.4 let), ki so imeli ozko zgornjo čeljustnico in so bili obravnavani z aparatom za hitro širjenje le-te. Parodontalne spremenljivke, vključno z globino sondiranja, smo beležili po 3 in 6 mesecih po zaključenem širjenju zgornje čeljustnice. Merili smo tudi aktivnost alkalne fosfataze v tekočini gingivalnega sulkusa na mestih tega zob (TZ), na katerih je bil nameščen aparat in na njihovih antagonistih (kontrola,KZ). Rezultati: Parodontalne spremenljivke so bile med raziskavo podobne za TZ in KZ, z izjemo globine sondiranja, ki je bila povečana ob TZ. Ob začetku raziskave je bila aktivnost alkalne fosfataze podobna ob TZ in KZ, po 3 in 6 mesecih pa smo ugotovili značilno višjo aktivnost alkalne fosfataze ob TZ. Globina sondiranja ni bila značilno povezana z aktivnostjo alkalne fosfataze, tako za TZ kot tudi KZ. Zaključki: Nastajanje alveolarne kostnine na mestih tega traja vsaj še 6 mesecev v obdobju retencije po zaključku aktivnega širjenja zgornje čeljustnice. Rezultati kažejo, da bi bilo smiselno načrtovati raziskave in uporabiti aktivnost alakalne fosfataze v tekočini gingivalnega sulkusa kot diagnostični pripomoček za formacijo kostnine v obdobju retencije po širjenje zgornje čeljustnice.
COBISS.SI-ID: 32043225
Cilja raziskave sta bila oceniti stanje oralnega zdravja in potrebe po zdravljenju športnikov Specialne olimpijade (SO) iz Poljske, Romunije in Slovenije. Metode. Presečna raziskava je bila opravljena na podatkih, zbranih s pomočjo standardiziranega vprašalnika in oralnega pregleda športnikov, ki so v letih 2011 in 2012 sodelovali na SO prireditvah na Poljskem, v Romuniji in v Sloveniji. Zbrani podatki so bili analizirani s SPSS z opisno statistiko. Rezultati. V raziskavo je bilo skupno vključenih 3.545 športnikov. Med glavnimi ugotovitvami so visoki deleži športnikov z ne oskrbljenimi karioznimi zobmi (na Poljskem 41 % in v Sloveniji 61 %) in znaki bolezni dlesni (70 % romunski športnikov). Le 3,8 % romunski športnikov je imelo zalite zobne fisure. Kar 47 % poljskih športnikov je potrebovalo nujno zdravljenje. Zaključki. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala na primerljive potrebe po oralnem zdravljenju športnikov z motnjami v duševnem razvoju med temi državami. Proučitev zdravstvenih sistemov držav je pokazala podobno stanje vezano na doplačila in pomanjkanje spodbud zobozdravnikom, ki izvajajo zdravljenje bolnikov s posebnimi potrebami. Rezultati iz Romunije, Poljske in Slovenije so izpostavili potrebo po organiziranem sistemu, ki bo zagotovil tej populaciji namenjen izobraževalni program o ustnem zdravju, sistemsko izvajanje preventivna, kurativne posege in kontrolne obiske.
COBISS.SI-ID: 32339673