Abiotski stres z dehidracijsko komponento (suša, zasoljenost, zmrzal) vključuje kot skupni pojav povečano število inaktiviranih proteinov – denaturiranih, agregiranih ali oksidativno poškodovanih. Ohranjanje proteinov v njihovi funkcionalni konformaciji, preprečevanje agregacije nenativnih proteinov, refolding denaturiranih proteinov v njihovo prvotno konformacijo in odstranjevanje nefunkcionalnih in potencialno škodljivih polipeptidov je vitalnega pomena za preživetje celic v pogojih dehidracijskega stresa. Da to dosežejo, se rastline odzovejo na stres s sintezo zaščitnih proteinov, kot so dehidrini in šaperoni, in z degradacijo ireverzibilno poškodovanih proteinov s proteazami. V poglavju je predstavljen pregled pomembnih celičnih funkcij dehidrinov, šaperonov, proteaz in proteznih inhibitorjev, skupaj z njihovo vlogo v odzivu na sušo, zaradi česar lahko predstavljajo potencialne biomarkerje za ocenjevanje tolerance na sušo.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 3815784V poglavju obravnava njihovo vlogo v procesu razvoja novih sort in žlahtnjenja rastlin, ki pomembno prispeva k večji produktivnosti in kakovosti rastlin, ki jih uporabljamo bodisi za hrano, krmo, vlakna ali za okrasne namene. Izbira ustrezne sorte je ena od ključnih odločitev, ki jih ima na voljo pridelovalec, saj bo le ta definirala mejo produktivnosti izbrane sorte za posamezno pridelovalno okolje. Splošni cilj žlahtnjenja rastlin je izboljšanje tistih lastnosti vrste, ki prispevajo k večji ekonomski vrednosti. Selekcija gre lahko v smeri neposrednega izboljšanja dela rastline ali pa lastnosti, povezanih z zanesljivostjo pridelave, načinom spravila ali tržnostjo. Seznam lastnosti, ki jih uporabljajo žlahtnitelji, je obsežen. Lastnosti primarnega pomena za žlahtnjenje rastlin, ki so skupne za večino vrst, so pridelek, odpornost na abiotski in biotski stres, kakovost in prilagodljivost mehanizaciji. Lastnosti se lahko dedujejo enostavno ali pa je dedovanje genetsko kompleksnejše. Uspeh žlahtniteljskega programa je odvisen od dveh glavnih dejavnikov: da imamo na voljo potrebno raznolikost ter da smo jo sposobni uporabiti v smeri razvoja nove sorte.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 4246120Serija treh dokumentov JRC ECOB, ki opisujejo najboljše prakse s katerimi bi lahko omogočili optimalno pridelavo gensko spremenjene koruze v soobstoju s konvencionalno in ekološko pridelavo. Dokumenti so rezultat dela in izkušenj ekspertov iz vseh držav članic EU.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 4499304Znanstvena monografija ne predstavlja le področja znanstvenega pomena, ampak tudi praktično oceno ranljivosti kmetijskih rastlin, s čimer bi povečali varnost preskrbe s hrano v času podnebnih sprememb in potrebo po spodbujanju programov za ohranjanje rastlinskih genskih virov za hrano in kmetijstvo. Izpostavlja posebej pomembno vprašanje o ublažitvi stopnje genske erozije ter o razvoju strategije za ohranjanje inter in intraspecifične variabilnosti. Knjiga je razdeljena na 13 glavnih poglavij, v katerih so predstavljeni specifični koncepti povezani s pridelovanjem krompirja ter s tem povezane kulture, ohranjanjem genske raznolikosti ne le v Črni gori, ampak tudi v svetu.Drugi del monografije je posvečen katalogu najpomembnejših akcesij krompirja ohranjenih v genski banki Črne Gore.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 4298856Rezultat dela na področju žlahtnjenja rastlin v zadnjih petih letih so nove sorte krompirja (KIS Slavnik, KIS Sora, KIS Mirna, KIS Kokra, KIS Sotla, KIS Vipava, KIS Krka), ki so bile vpisane v slovensko in na Skupni katalog sort Evropske unije.
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 4892264Vzorčenje je prvi kritični korak, ki vpliva na zanesljivost katerekoli analitske metode, saj vedno predstavlja določen vir napake. Dober in zanesljiv postopek vzorčenja, ki je posebnega pomena pri sledljivosti GSO, bi zato moral v kar največji meri zmanjšati to napako ob hkratnem maksimiranju reprezentativnosti vzorca. V poglavju z naslovom ‘GMO sampling strategies in food and feed chain’ je posebno podpoglavje namenjeno razvoju shem vzorčenja za zagotovitev soobstoja na polju. Na začetku je predstavljena vizualizacija prostorske razporeditve deleža tujeprašnosti na polju z uporabo geostatističnih metod, sledi prikaz prostorske porazdelitve in modeliranja z uporabo metod rudarjenja s podatki. Porazdelitev stopnje tujeprašnosti na polju je prikazana za različne tipe polja. Podrobno je opisan razvoj modelov vzorčenja za določanje nenamerne prisotnosti GSO na polju pred spravilom pridelka.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 2673743Razvili smo bili enajst mikrosatelitnih označevalcev za škržatke rodu Aphrodes z uporabo naključnega pyrosekveniranja, za uporabo pri študiju genetske raznolikost, strukture populacij in genetskega toka znotraj in med vrstami tega rodu, z namenom ocene njihovega stanje ohranjenosti. Število alelov na lokusu se je gibalo med 3 in 10, medtem ko se je opazovana in pričakovana vrednost heterozigotnosti spreminjala; od 0,421 do 1,000 oziroma od 0,542 do 0,876.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 3149391Glavni cilj raziskave je bil preizkusiti hipotezo, ali razmeroma neraziskane talne koristne glive izkazujejo večjo biološko aktivnost proti kapusovi muhi (KM), kot dobro raziskane entomopatogene glive. V poskusih smo ocenjevali patogenost 18 z žuželkami povezanih ali potencialno rast spodbujajočih izolatov gliv. Izvedli smo dve vrsti poskusov: invitro laboratorijske teste in substratne teste. Prvi so nam omogočili hitro oceno patogenosti različnih izolatov, v drugih pa smo simulirali naravno izpostavljenost škodljivca preskušanim glivam. Vsi preskušani izolati so bili patogeni za KM. Pomembno odkritje je bilo, da so talno prilagojene in rast spodbujajoče glive, skladno z našo hipotezo, izkazovale večjo patogenost proti KM v substratnih testih napram invitro testih. Glavni dosežek raziskave je bil, da smo uspeli dokazati, da so talne glive, za katere prej ni bilo znano, da izkazujejo patogene učinke proti KM, presegle patogene učinke konvencionalnih, precej preskušanih entompatogenih gliv.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 4503144OZADJE: V okviru dvoletne raziskave smo ocenili učinkovitost biotičnega zatiranja koruzne vešče (ECB), Ostrinia nubilalis (Hübner), z optimalnim izpustom Trichogramma brassicae, kot orodjem v okviru integriranega varstva koruze. Poskuse smo izvajali na kmetijah v realnih razmerah pridelave koruze v treh evropskih regijah z neenakimi geoklimatskimi pogoji in pritiskom ECB, ter različnim konvencionalnim varstvom pred ECB (tj uporaba oz. neuporaba insekticidov proti ECB). REZULTATI: Biotično varstvo s parazitoidi Trichogramma (1), je omogočilo varstvo pred ECB primerljivo s konvencionalnim varstvom. (2) V vseh primerih je bila raven mikotoksinov v koruzi pod zakonskim pragom EU za koruzo za živilske proizvode. (3) Ekonomsko je bila strategija sprejemljiva v južni Franciji in severni Italiji, ne pa v Sloveniji, kjer je prišlo do pomembnega zmanjšanja v bruto prihodku, predvsem zaradi stroškov Trichogramma proizvoda. (4) Uporaba parazitoidov Trichogramma je preprečila škodljive okoljske in zdravstvene učinke uporabe insekticidov na osnovi aktivne učinkovine lambda-cihalotrin v severni Italiji. ZAKLJUČEK: Optimalno tempiran izpust parazitoidov T. brassicae se lahko smatra kot trajnostno orodje v okviru integriranega varstva proti ECB v južni Franciji in severni Italiji. Potrebno bi bilo izboljšati sodelovanje regionalnih svetovalnih služb za širjenje in izboljšanje izvajanje biotičnega varstva. Subvencijske sheme bi lahko tudi motivirale kmete, da sprejmejo to IVR orodje in jim nadomestijo izpad prihodka zaradi visokih stroškov Trichogramma izdelka.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 4813928V letu 2015 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije izdali dve monografiji v okviru zbirke »Varstvo rastlin«. V prvi monografiji »Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje« smo v petih poglavjih predstavili osnovne informacije o rastlinskih virusih vključno s predstavitvijo njihovega gospodarskega pomena in metod za njihovo detekcijo in identifikacijo. Zadnje poglavje monografije pa je prvo celovito slovensko poimenovanje vseh uradnih vrst rastlinskih virusov. Druga monografija »Prenosi rastlinskih virusov 1« nadaljuje tematiko prve knjige z uvodnim poglavjem, ki na kratko predstavi različne oblike prenosov rastlinskih virusov, v nadaljevanju pa so predstavljene skupine prenašalcev rastlinskih virusov, ki so v Sloveniji najpomembnejši.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 281246464