V tej študiji smo uporabili plodove hrušk Viljamovka, ki smo jih skladiščili v normalni atmosferi in pogojih nizke vsebnosti kisika - ULO (ULO: 0,8 kPa O2, (0,5 kPa CO2) pri +1 °C in -1 °C. Skladiščenje v ULO pri -1 °C je močno zavrlo zorenje kar se kaže z ohranjeno trdoto in zaviranjem sinteze aromatskih spojin. ULO pogoji so zavrli sintezo estrov vključno z dvema ključnima spojinama metil in etil (2E,4Z)-deka-2,4-dienoat. Sinteza heksil acetata je bila zavrta ne glede na temperaturo, sinteza etil acetata pa je bila zavrta v ULO pogojih pri - 1°C. Aromatske spojine so se regenerirale 10 dni po skladiščenju z izjemo metil in etil (2E,4Z)-deka-2,4-dienoata. Čeprav je bila sinteza aromatskih spojin najbolj zavrta v ULO pogojih pri - 1 °C sta se butil in heksil acetat bolje regenerirala v plodovih skladiščenih v ULO pri -1°C kot pri +1°C.
COBISS.SI-ID: 4626808
V študiji smo celovito in sistematično ovrednotili vsebnost fenolnih spojin v jagodnih namazih, obdelanih po različnih industrijskih postopkih in skladiščenih 19 tednov pod različnimi pogoji. Skupne fenolne spojine smo določili spektrofotometrično, posamezne fenolne spojine pa z LC-MS: šest antocianov, pet fenolnih kislin, dva favonola, en flavanol in en flavon. Profil fenolnih spojin se med skladiščenjem spreminja. Skupni antocianini, vsebnost vanilinske kisline, kaempferola in luteolina se je zmanjšala, medtem ko se je vsebnost salicilne in galne kisline povečala. Vsebnost skupnih fenolov, cianidina 3-(6"sukcinil-glukozid) (opazili smo ga prvič), protokatehulne kisline, kvercetina in katehina pa je ostala nespremenjena. Najbolj se vsebnost fenolnih spojin ohranja med skladiščenjem pri 4 °C. Zato predlagamo omenjen način skladiščenja (uporabo hladne verige), saj se na ta način najboljše ohranjajo fenolne spojine, hranilna vrednost in senzorična kakovost jagodnih namazov.
COBISS.SI-ID: 4287864
Preučevali smo vpliv različnih faz zaslajevanja na sestavo fenolov ajde. Medtem ko so bili najbolj inducibilni fenoli izoorientin, orientin in izoviteksin, smo za najbolj zastopano fenolno spojino rutin, opazili zgolj manjše povečanje. Sposobnost lovljenja DPPH in ABTS radikala je bila višja v zapufranih topilih kot v čistem metanolu ali vodi. Znatna sprememba v sestavi fenolnih spojin in povečana vsebnost antioksidantov po zasladitvi (kaljenje 88 ur in sušenje pri 60 °C) je bila potrjena z več metodami, kar kaže na to, da lahko ajdov slad uporabimo kot živilo bogato z antioksidanti.
COBISS.SI-ID: 4649592
Uporaba organskih in/ali mineralnih gnojil značilno vpliva na profil fenolnih spojin v radiču. Na splošno so vsebovali vzorci radiča gnojeni z organskimi gnojili več fenolnih spojin. Uporaba obeh vrst gnojil omogoča klasifikacijo sort radiča glede na fenolne spojine.
COBISS.SI-ID: 4392824
V članku smo predstavili rezultate vpliva dodatka komercialnih starterskih kultur na razgradnjo polikloriranih bifenilov (PCB) med sušenjem/zorenjem sušenih salam. Nadev za salame smo pripravili po standardnem receptu in ga inokulirali z raztopino standardov PCB kongener. Glede na dodatek različnih komercialnih starterskih kultur smo oblikovali pet eksperimentalnih skupin: brez dodatka in ločeno vsako od štirih starterskih kultur: Texel DCM-1, Texel LM-30, Biostar Sprint in SM-181. vzorčili smo na začetku in po 4, 7, 14, 21 in28 dneh. Ostanke PCB smo ekstrahirali s heksanom in vsebnost določili z GC-MS spektrometrijo. vsebnost PCB se je zmanjšala v vseh eksperimentalni skupinah, kjer je izstopala skupina z dodano startersko kulturo Biostar Sprint (Lactobacillus sakei, Staphylococcus carnosus, Staphylococcus xylosus).
COBISS.SI-ID: 4660856
V članku smo proučevali procese oksidacije n-3-obogatenih piščančjih pleskavic po osemdnevnem skladiščenju pri temperaturi 4 °C ter različnih aerobnih pogojih skladiščenja. Ugotovili smo statistično značilen vpliv dodatka lanenih semen v krmo piščancev (t.j. n-3 obogatitev) na oksidacijo lipidov in holesterola kot tudi značilen vpliv različnih pogojev skladiščenja. na presnih pleskavicah n-3 obogatitev poveča instrumentalno merjeno barvno vrednost L*, medtem ko po toplotni obdelavi opazimo večjo vsebnost sekundarnih produktov oksidacije (thiobarbituric acid reactive substances, TBARs), povečano vsebnost oksidov holesterola (COPs) in močno izraženo žarkost. V embalažnih enotah z atmosfero z malo O2 ((0.5%) ob povečanju koncentracije O2 na 80% bistveno povečajo vse instrumentalno izmerjeni parametri barve, TBARs, vsebnost skupnih in posameznih COPs kot tudi bistveno poudari žarkost. Najprimernejši pogoji v embalažnih enotah s presnimi perutninskimi pleskavicami obogatenimi z n-3 je atmosfera z zelo malo O2, z ali brez odstranjevalci O2.
COBISS.SI-ID: 4412280
Dokazali smo, da je zorenje mesa povezano z velikimi spremembami v kemični sestavi in strukturi mišičnega tkiva kar posledično vpliva na tvorbo mutagenih in kancerogenih aminov v skorji zrezkov. Določili smo dva HCA: MeIQx in PhIP. Vsebnost je naraščala z dnevi zorenja. Pri nižji središčni temperaturi pečenja se je oblikovalo več MeIQx, pri višji pa več PhIP. MeIQx je bil prisoten v vseh vzorcih, PhIP pa le v vzorcih pečenih do višje Ti.
COBISS.SI-ID: 3417720
Proučevali smo možnost določanja botaničnega porekla medu na podlagi vsebnosti elementov. Uporabili smo preprosto, hitro in cenovno ugodno metodo TXRF za določanje elementne sestave v kombinaciji s kemometričnimi metodami obdelave podatkov (PCA in RDA). Ta kombinacija omogoča razlikovanje medu glede na botanični izvor. Izkazalo se je, da so ključni parametri za razlikovanje med vrstami medu elementi Cl, K, Mn in Rb.
COBISS.SI-ID: 22578215
Ugotovljeno je, da se analizirani parametri med različnimi vrstami medu razlikujejo. Potrjena je zveza med antioksidativno učinkovitostjo in barvo medu; temni medovi (gozdni, hojev, kostanjev) imajo značilno večjo antioksidativno aktivnost kot svetli (akacijev, lipov). Poznavanje antioksidativne učinkovitosti in vsebnosti fenolnih spojin je pomembno pri opredelitvi medu kot funkcionalnega živila. Poleg tega služijo rezultati raziskave tudi pri karakterizaciji slovenskega medu.
COBISS.SI-ID: 3277176
V članku so predstavljeni pogledi na osnovne teorije o prehrani. Opisani so glavni vzroki za poveča željo po energetsko gosti in »hitri« prehrani ter želja po uživanju poživil. Večina omenjanih pristopov ima lahko pozitivne učinke na reproduktivne mehanizme negativno pa vplivajo na zdravje in dolgoživost posameznika. Raziskovanje prehranskih vzorcev in instinktivnih odločitev pri izbiri živil, omogoča boljše razumevanje vzrokov za razvoj prehranskih navad.
COBISS.SI-ID: 1943139