V članku je predstavljen predlagani sistem temeljenja energijsko učinkovitih stavb na izolirani AB temeljni plošči, ki ohranja dobre lastnosti z vidika toplotne zaščite stavb, njegova dodatna naloga pa je funkcija potresne varovalke, ki lahko bistveno poveča potresno odpornost stavbe. Sistem varovalke temelji na principu dopuščenega minimalnega horizontalnega zdrsa med sloji toplotne izolacije pod stavbo, do katerega pa lahko pride samo pri močnejših potresnih vzbujanjih. Zaradi dodanih vertikalnih in horizontalnih zadrževalnikov so zdrsi/nagibi kontrolirani in omejeni. Z izbiro konstrukcijskega sklopa z izbranim koeficientom trenja je investitorju in projektantu omogočena izbira želene stopnje zaščite: 1. »Osnovna zaščita« (kot po predpisih), 2. »Izboljšana zaščita« (kontroliran zdrs z malo ali brez poškodb) ali 3. »Visoka zaščita« (potresna izolacija). Prikazani izbrani rezultati izvedenih nelinearnih dinamičnih analiz potresnega odziva različnih armiranobetonskih konstrukcij potrjujejo učinkovitost predlaganega sistema temeljenja. Po mnenju avtorjev je za gradnjo energijsko učinkovitih stavb na potresno ogroženih območjih trenutno najracionalnejša izbira predlaganega scenarija »Izboljšane zaščite«. V tem primeru je detajl temeljenja možno izvesti z običajnimi materiali iz prakse sodobne energijsko učinkovite gradnje in ne predstavlja večjega dodatnega stroška.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 3270020Naše vedenje do okolja izhaja iz naših prepričanj o tem okolju. Prepričanja pa so predmet sprememb, zlasti v pomembnih življenjskih obdobjih, kot je prehod v adolescenco, saj je to obdobje, ko posameznik razvije sposobnost kompleksnega in abstraktnega sklepanja. Razumevanje tega življenjskega obdobja je je torej ključnega pomena za razumevanje in napovedovanje vedenja in načine delovanja posameznika v smislu trajnostnega razvoja, kasneje v življenju. Zaradi številnih metodoloških omejitev je obseg študij, ki se osredotočajo na to problematiko, omejen. Pričujoča študija je namenja zbiranju empiričnih podatkov, ki govorijo o izvoru naših prepričanj o vprašanjih, povezanih z okoljem. Oblikovali smo slikovno podprto anketo, s katero smo primerjali otrokova in mladostnikova prepričanja, ki se nanašajo na potovalne navade in poznavanje vplivov prometa na okolje. Vzorec raziskave je obsegal 2264 enot starih od 6 do 18 let. Podatki so podprli trditev, da otroška prepričanja o okolju delijo egocentrična nagnjenja. Ugotovitve predstavljajo pomemben del v teorij otrokovega mišljenja in ponujajo vpogled v izvorna prepričanja o okoljskih vprašanjih odraslih. Obravnavan je vpliv izobraževanja na pridobljene rezultate.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 6793057Glavna zahteva pri projektiranju sodobne enodružinske hiše je visoka energijska učinkovitost. S pravilno izbiro ogrevalnega sistema se lahko zmanjša uporaba primarne energije in emisije toplogrednih plinov v fazi uporabe hiše. Poleg faze uporabe stavbe predstavlja energijsko in okoljsko obremenitev tudi faza gradnje. V stavbah je vgrajena primarna energija in emisije CO2, zaradi česar se danes teži k izboljšanju ovoja stavbe, prezračevanja in ogrevalnega sistema. Dodatna zahteva za energijsko učinkovite stavbe je doseganje čim manjšega dela primarne vgrajene energije.
F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 3227268Namen tega poglavja je pokazati, kako pomembno je uporabljati različne vizualizacijske tehnike za boljše sodelovanje javnosti pri načrtovanju pametnih mest. Poglavje se osredotoča na raziskovanje mnenja javnosti glede urbanističnega načrtovanja ter na raziskovanje novih digitalnih orodij za sodelovanje javnosti. Natančneje, osredotoča se na raziskovanje možnosti uporabe virtualnih svetov v procesu urbanističnega načrtovanja od začetnih stopenj gradnje dalje. V raziskovlanem delu so bile uporabljne kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode. Virtualni svet Tert je bil uporabljen kot laboratorij za interdisciplinarno sodelovanje v urbanističnem načrtovanju ter tudi kot vmesnik za vključevanje različnih akterjev v procesu sodelovanja. Zaključek poglavja nudi smernice za prihodnji razvoj podpornih orodij za sodelovanje javnosti, zlasti v zvezi z virtualnim svetom Terf ter možnostjo njegove uporabe za potrebe občin.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 3181444Grajeno okolje ima posredne in neposredne škodljive vplive na okolje in človeka – posredno preko onesnaženega zraka, zemlje in podtalnice, neposredno pa z emisijami škodljivih snovi, ki se iz gradiv sproščajo. Največ negativnega potenciala imajo gradiva, ki sestavljajo stavbe, in energija, na katero so stavbe vezane v celotnem življenjskem ciklusu. Negativni potenciali gradiv so: a) posegi v okolje (rudniki, erozije, iztrebljanje gozdov, krčenje pragozda…), b) velika raba energije (izraba neobnovljivih virov, segrevanje ozračja, kisli dež, smog, …), c) škodljive emisije (hlapi, prah, vlakna, strupi, radioaktivne substance), d) odpadki odsluženih gradiv. Omenjeni negativni potenciali so zadosten razlog za ekološko presojo gradiv. Velik del negativnih vplivov na okolja in človeka nastane zaradi potreb stavb po energiji. Na stavbe je energija vezana v dveh oblikah: 1) vgrajena energija – energija, ki jo potrebujejo gradiva, vgrajena v stavbno opno; 2) obratovalna energija – energija za ogrevanje in hlajenje stavbe, za ogrevanje sanitarne vode ter za razsvetljavo in delovanje naprav. Trajnostne stavbe Obstajajo različni koncepti, ki determinirajo stavbo kot trajnostno. • Ekološka hiša je zgrajena iz gradiv, ki ne onesnažujejo okolja. Pomemben ukrep za zmanjšanje količine potrebne obratovalne energije je večanje energijske učinkovitosti stavbe: z večjo debelino vgrajene toplotne izolacije in okni z višjo toplotno izolativnostjo, z zrakotesnim toplotnim ovojem, ovojem stavbe brez toplotnih mostov ter z uporabo sistema kontroliranega prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka. Razvili so se številni tipi energijsko učinkovitih hiš. Vse imajo lahko oznako trajnostne stavbe: • Nizkoenergijska hiša • Pasivna hiša • Nična hiša • Energijsko samozadostna hiša • Plusenergijska hiša Načrtovanje trajnostnih stavb Trajnostne stavbe morajo biti zasnovane tako, da bodo imele v svojem življenjskem ciklusu čim manj negativnih vplivov na človeka in okolje. V arhitekturno zasnovo morajo biti vključeni naslednji principi: Izbor ekoloških gradiv Ekološka gradiva so gradiva brez škodljivih vplivov na človeka in okolje. Pri izboru gradiv so pomembni naslednji principi: • Uporaba gradiv, ki ne izrabljajo neobnovljivih virov, se lahko reciklirajo ali ponovno uporabijo. • Uporaba gradiv, ki za proizvodnjo, obdelavo in vgradnjo potrebujejo minimalne količine energije • Uporaba lokalnih gradiv, ki ne zahtevajo transporta in prispevajo k lokalni prepoznavnosti stavbe • Uporaba gradiv, ki ne sproščajo škodljivih emisij. Izbor tradicionalnih tehnologiji gradnje • Izraba sončne energije je pretvarjanje energije direktnega sončnega sevanja v druge vrste energije s pomočjo posebnih pretvornikov, ki so vgrajeni na stavbo (okna, stene, strehe, sprejemniki sončne energije itd.). • Upoštevanje naravnih danosti lokacije pri zasnovi stavbe - optimalna zasnova stavbe vključuje odprtost stavb proti jugu, direkten sprejem sončne energije preko oken, steklenih sten in steklenjakov, prezračevanje s pomočjo termike in vetra, zelene strehe… • Razstavljivost gradbenih elementov - detajli gradbenega elementa morajo biti izvedeni tako, da je gradiva možno ločiti med seboj ter jih nadomestiti z novimi, stare pa reciklirati ali uporabiti tam, kjer še lahko opravljajo svojo funkcijo. • Razstavljivost konstrukcij Ekološko načrtovanje uvaja razstavljive konstrukcije iz lesa (masivni les, lepljen les…) ali kovin (jekleni skelet, profilirana pločevina), ki jih je po koncu uporabe možno razstaviti, sortirati in nekatere ponovno uporabiti, druge reciklirati in šele v končni fazi odvreči med odpadke. • Izbor okolju prijaznih gradiv Trajnostna gradiva Med gradivi, ki se danes uporabljajo v stavbah, imajo največ negativnega potenciala umetna sintetična gradiva (toplotne izolacije, lepila, barve, laki, kiti, fugirne mase…), zato jih je potrebno izbirati z utemeljeno selektivnostjo.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3089284Leta 2014, je bila v okviru tretje znanstvene konference z naslovom PAMETNI URBANIZEM raziskana tema poučevanja za trajnostno arhitekturo in urbanizem. Vsebina je bila predhodno definirana in povzeta iz okvira programa UNESCO - poučevanje in učenje za trajnostno prihodnost, ustanovljena v okviru Desetletja Združenih narodov za izobraževanje za trajnostni razvoj v letu 2002 kot pomemben prispevek k svetovnem vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Johannesburg, september 2002). » ... Program se lahko uporablja, kot je zasnovan ali pa se ga prilagodi lokalnim, nacionalnim ali regionalnim potrebam. Zagotavlja strokovno izpopolnjevanje za študente učitelje, učitelje, razvijalce Curriculum-ov, oblikovalce izobraževalne politike in avtorje različnih učnih gradiv. Moduli so razdeljeni v 4 teme: racionalni Curriculum, trajnostni razvoj kot del celovitosti Curriculuma, aktualne teme in poučevanja ter učne strategija.« V okviru izboljšanja arhitekturnih in urbanih študij, je bila četrta tema »STRATEGIJE POUČEVANJA IN UČENJA« še posebej pomembna. Odločili smo se, da uporabimo nekaj izhodiščnih točk iz programa UNESCO kot osrednjo temo diskusij tega srečanja in sicer kako izvajati splošne smernice urbanega in arhitekturnega izobraževanja. Nabor modulov »STRATEGIJE POUČEVANJA IN UČENJA« razvija strokovno znanje za uporabo strategij poučevanja in učenja, ki lahko pomagajo študentom doseči širok spekter znanja, spretnosti in vrednot ter ciljev izobraževanja za trajnostni razvoj. Program UNESCO predlaga osem pomembnih strategij: izkustveno učenje, pripovedovanje zgodb, vrednote izobraževanje, raziskovalno učenje, ustrezna presoja, prihodnje reševanje problemov, učenje izven učilnice in reševanje problemov skupnost. Za empirično učenje »izkušnje« je prav tako kot izkušnja sama pomemben proces refleksije in prenosa izkušenj v nov proces razmišljanja, raziskovanja, odkrivanja, ustvarjanje novih idej itd. Z izkustvenim učenjem se posamezne oblike vrednote, spretnosti in znanje skozi vsakodnevno delo in socialne izkušnje nadgrajujejo. Ta način izobraževanja poglablja znanje na način, da je študentom in vsem tistim, ki so vključeni v izobraževalni proces, dana priložnost za razpravo ali preverjanje izkušnje, ki je bila pridobljena s praktičnim delom. Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo (UL FA) imajo študentske urbanistične in arhitekturne delavnice dolgo tradicijo, več kot 40 let. Študenti različnih letnikov in študijskih programov (arhitektura, urbanistično načrtovanje, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura itd), so skupaj vključeni v raziskovalno in izkustveno delo, kjer se klasični pomen izobraževanja prenaša v toku sekunde. Ena od glavnih izhodišč, ki vsebuje opis metod izkustvenega učenja, je bila zelo vplivna knjiga Davida Kolba z naslovom Izkustveno učenje: Experience as the source of learning and development’ (1984). Seveda je mogoče delo David Kolba izslediti v znanem Konfucijevem pregovoru iz leta okoli 450 pred našim štetjem: »Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in mogoče se bom spomnil. Vključite me in bom razumel.« Za izkustveno učenje "izkušnje" same je prav tako pomemben kot proces refleksije, opazovanja z mišljenjem prenos izkušenj v nov proces razmišljanja. To je mogoče le, če nam bo izkušnja dala misliti, ko lahko naše misli povežemo s prepoznavanji, z lastnimi izkušnjami ali nam nekdo drug poda naprej svoje znanje izkušnje. Ustvarjalnost je tesno povezana z empiričnimi metodami učenja, kjer je vpletenost posameznika v izkušnjo in razmišljanje pomembno. Ustvarjalnost je pomembnejša od produktivnosti, pri čemer je slednja posledica nekdanje (Mulej, 1994). Ustvarjalnost se pogosto zamenjuje z izvirnostjo, ki ni isto, kljub temu, da je njen sestavni del, (...), vendar so ustvarjalne stvari več kot le izvirne (...) (Guštin, 2007).
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 274206720Doslej so bile objavljene številne razprave, ki obravnavajo spreminjanje rabe tal v zadnjih 200 letih na ozemlju srednje Evrope. Osnovni vir vseh teh študij je franciscejski kataster, ki je bil izdelan v prvi polovici 19. stoletja na območju nekdanjega Avstrijskega cesarstva. V nekaterih raziskavah je pregledno prikazano spreminjanje rabe tal na območju celotnih sedanjih držav ali regij, najpogosteje so bile obravnavane Češka, Slovenija in Avstrija. V pričujoči študiji so raziskani vzorčni primeri iz sredozemskih pokrajin, za katere so značilna terasirana pobočja, s terasami pa so povezani posebni dejavniki sprememb rabe tal. Kot vzorčen primer je izbrana tudi vas Ostrožno Brdo, ki leži že na prehodu med sredozemskim in dinarskim svetom. Na rabo tal obravnavanega območja so pomembno vplivale politične spremembe, saj je bilo slednje po propadu Avstro-Ogrske sestavni del treh različnih držav. Območje teras v Ostrožnem Brdu obsega 10 % oziroma 93,6 ha zemljišč. Značilna prvina brkinskih teras je dolžina terasne ploskve oziroma celotne terase: običajno so terase dolge približno 150 metrov, medtem ko so na najbolj pokrajinsko izrazitih območjih terasne dolžine tudi preko 300 metrov. Terase, predvsem pa njihove brežine, so v slabih 200 letih ostale povsem enakih oblik, torej enakih dolžin in širin terasnih ploskev ter enakih višin in širin terasnih brežin. Izrazito prepoznaven proces sprememb rabe tal v celotni katastrski občini je ogozdovanje. Danes je pokrovnost z gozdom kar 82 %. Tudi na terasah se je delež gozda povečal iz 1 % na 8 %, ta podatek pa prikazuje zaraščanje kulturnih teras. Zaradi sprememb v demografiji se je v času od franciscejskega katastra do danes več kot štirikrat zmanjšala zemljiška kategorija travinja, pa tudi njiv in vrtov je danes le še 2 %. Sadovnjaki na terasah so pomembna zemljiška kategorija, saj zajema 12 % delež. Dobri dve tretjini terasne rabe tal so v preteklosti obsegale njive in vrtovi, ki imajo v sodobnosti malenkost manjši delež kot sadovnjaki. Poleg sadovnjakov in gozda se je skoraj trikrat povečal delež travinja. Pomemben podatek za rabo je tudi osončenje teras, saj je največ teras orientiranih na sever. Tudi v Ostrožnem Brdu na razporeditev teras vplivajo predvsem reliefne razmere, zaradi katerih so terase na severnem pobočju dobro osvetljene, za izbor kmetijskih kultur pa je odločilna tudi nadmorska višina. Podatki za današnjo dejansko rabo tal sicer opredeljujejo rabo posamezne parcele bolj natančno kot franciscejski kataster, kljub temu pa ni današnji Interpretacijski ključ za določanje rabe povsem natančen pri upoštevanju terasiranih območij. Pravila za določanje rabe tal na terasnih brežinah v Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) niso bila oblikovana dosledno. V primeru vinogradov, intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov, velja določilo, da so v rabo tal vključene tudi zatravljene brežine, medtem ko v primeru njiv velja določilo, da so v rabo tal vključene brežine teras med njivami, katerih tlorisna širina ne presega 2 m. V primeru drugih vrst zemljišč bi bilo potrebno v skladu z navodili rabo tal na terasnih brežinah kartirati ločeno. Znane metodologije kartiranja in evidentiranja terasnih območij in njihove rabe izključevanja dela teras ne omogočajo.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 37561645Predmet izuma je sistem za potresno varno temeljenje energijsko učinkovitih stavb na toplotni izolaciji. Sistem po izumu predstavlja celovito rešitev izvedbe temeljenja, ki ohranja dobre lastnosti z vidika trajno učinkovite toplotne zaščite stavb ter zaščite stavb pred vlago in podzemnimi vodami, njena dodana vrednost pa je izboljšanje varnosti v primeru potresne obtežbe. Sistem temeljenja je izveden s pomočjo vertikalnih in horizontalnih zadrževalnikov, ki omogočajo uporabo obstoječih konstrukcijskih sklopov in detajlov temeljenja na toplotnoizolacijskih ploščah. Izboljša se predvsem potresni odziv tako temelj enih stavb, ki so z aplikacijo izuma manj izpostavljene zibanju, prav tako pa je stavba zaščitena pred nekontroliranim zdrsom. V primeru močnejšega potresa sistem horizontalnih zadrževalnikov dopušča manjše kontrolirane horizontalne zdrse in deluje kot potresna varovalka ščiti pred poškodbami zgornjo konstrukcijo in vse instalacijske vode, ki potekajo skozi temelje. Uporaba takega sistema je primerna za vse nizkoenergijske hiše na vseh potresnih območjih in je kot tak odlična tržna niša.
F.33 Patent v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 3089540Razvit primarni prometni sistem in z njim povezana ugodna prometna lega "objekta opazovanja" pomeni za prostor odprtost in povezljivost navzven. Gosta mreža lokalnih cest pa je lahko dodatna prednost pri razvoju omrežja kulturne poti pri kateri naj ne bi bil edini cilj obiskati točno določen object opazovanja, temveč ponudbo razširiti na druga področja (kulinarika, naravne znamenitosti ipd.). Ker je bil osnovni namen predstaviti in sistemsko umestiti točno določene točke obravnave, naj bodo izmed vseh možnih poti izbrane tiste, ki prostor oz. ideologijo in okolje/čas postavitve objekta najbolje opisujejo. Kriteriji pri izboru poti oziroma oblikovanju novega "dediščinskega" omrežja naj bodo ustvarjeni v skladu s smernicami trajnostno naravnanega turizma. Ob tem je zelo pomembno, da je sistem oblikovan enostavno in hkrati na način, da vsakemu posamezniku omogoča individualne možnosti, odločitve in obisk lokacije.
F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja
COBISS.SI-ID: 2848644Doktorska disertacija preučuje izbrane konstrukcijske detajle energijsko učinkovitih stavb v kontekstu njihove potresne odpornosti. V zadnjih letih se na potresno ogroženih območjih pojavljajo rešitve za povečanje energijske učinkovitosti stavb, ki izvirajo iz področij severne in centralne Evrope s hladnim kontinentalnim podnebjem in nizko potresno ogroženostjo. Ker sistematičnih in standardnih rešitev za potresna območja v večini primerov še ni, smo v doktorski nalogi analizirali konstrukcijske detajle z vidika njihove potresne odpornosti. Na osnovi pregleda literature ugotavljamo skupne značilnosti konstrukcijskih detajlov na zunanjem ovoju stavbe, s katerimi rešujemo negativne posledice toplotnih mostov. Zaradi zagotavljanja zahteve o sklenjenosti toplotne izolacije, je možna interakcija z nosilno konstrukcijo stavbe, ki v nekaterih primerih lahko pomeni poslabšanje odziva na potresno obtežbo. Med detajli z možnim negativnim vplivom na potresno odpornost stavbe izpostavljamo: rešitve s toplotno izolacijo pod temeljno ploščo, prefabricirane nosilne toplotnoizolacijske (TI) elemente za konzolne konstrukcije, izolacijske podstavke za zidane konstrukcije, preboje nosilne konstrukcije zaradi instalacij mehanskega prezračevanja, pritrjevanje fasadnih elementov ter oslabitev prerezov betonskih in zidanih nosilnih konstrukcij na račun povečanja debeline toplotne izolacije. V okviru doktorske disertacije smo za detajl temeljenja na toplotni izolaciji ter za detajl konzolnih konstrukcij z nosilnimi TI elementi izvedli obširne parametrične analize potresnega odziva, medtem ko smo za ostale detajle izvedli presojo njihove potresne odpornosti na opisnem nivoju. Rezultati izvedenih parametričnih študij kažejo, da se z vgradnjo XPS-a pod temeljno ploščo podaljša osnovni nihajni čas konstrukcije, kar lahko pomeni povečanje pomikov in v nekaterih primerih togih konstrukcij tudi povečanje notranjih sil. Z nelinearnimi dinamičnimi analizami dokazujemo tudi možen pojav neželenega zibanja stavbe na podajnem sloju XPS-a ter pojav (nekontroliranega) horizontalnega zdrsa na nivoju temeljev. Kot rešitev negativnih efektov zaradi vstavitve toplotne izolacije pod temeljno ploščo smo predlagali koncept temeljenja s horizontalnimi in vertikalnimi zadrževalniki, ki je zasnovan tako, da omogoča izbiro koeficienta zdrsa med TI sloji pod temeljno ploščo, s čimer kontroliramo velikost horizontalnih pomikov (zdrsov) in po potrebi omejimo vnos potresnih sil na zgornjo konstrukcijo. Za AB konzolne konstrukcije z nosilnimi TI elementi je bila v doktorski disertaciji izvedena analiza navpičnega nihanja, pri čemer so bile za potresno obtežbo izbrane navpične komponente realnih akcelerogramov. Na podlagi analiz je bila podana omejitev dolžine prosto konzolnih konstrukcij z nosilnimi TI elementi glede na njihov maksimalni poves. Z analizo potresnega tveganja smo določili razmeroma visoko verjetnost pojava dviga za analizirane konzolne konstrukcije v njihovi predpostavljeni življenjski dobi 50 let. Pri tem je bila upoštevana poenostavljena funkcija potresne nevarnosti za območje Ljubljane. Na podlagi analiz ocenjujemo, da bi bilo potrebno prefabricirane nosilne TI elemente za konzolne konstrukcije, ki izvirajo iz potresno neogroženih območij, izboljšati, saj nimajo upoštevane armature tudi v spodnjem delu prereza. S tem bi se ob močnih potresih izognili morebitnim hujšim poškodbam teh elementov zaradi dviga konzole. V sklepnem delu disertacije je bila predlagana metodologija vrednotenja konstrukcijskih detajlov, ki temelji na smernicah energijsko učinkovite in potresno odporne gradnje. Metoda vrednotenja omogoča, da na podlagi analize detajlov prepoznamo bistvene spremembe nosilnosti, togosti, prekinitve nosilne konstrukcije, nesimetrične rešitve in druge pomembne karakteristike, ki vplivajo na kvaliteto detajla za uporabo v potresno odpornih konstrukcijah. Obenem pa lahko vrednotimo tudi kvaliteto detajla v smislu energijske učinkovitosti in varovanja okolja. Meto
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3329668