Doslej so bile objavljene številne razprave, ki obravnavajo spreminjanje rabe tal v zadnjih 200 letih na ozemlju srednje Evrope. Osnovni vir vseh teh študij je franciscejski kataster, ki je bil izdelan v prvi polovici 19. stoletja na območju nekdanjega Avstrijskega cesarstva. V nekaterih raziskavah je pregledno prikazano spreminjanje rabe tal na območju celotnih sedanjih držav ali regij, najpogosteje so bile obravnavane Češka, Slovenija in Avstrija. V pričujoči študiji so raziskani vzorčni primeri iz sredozemskih pokrajin, za katere so značilna terasirana pobočja, s terasami pa so povezani posebni dejavniki sprememb rabe tal. Kot vzorčen primer je izbrana tudi vas Ostrožno Brdo, ki leži že na prehodu med sredozemskim in dinarskim svetom. Na rabo tal obravnavanega območja so pomembno vplivale politične spremembe, saj je bilo slednje po propadu Avstro-Ogrske sestavni del treh različnih držav. Območje teras v Ostrožnem Brdu obsega 10 % oziroma 93,6 ha zemljišč. Značilna prvina brkinskih teras je dolžina terasne ploskve oziroma celotne terase: običajno so terase dolge približno 150 metrov, medtem ko so na najbolj pokrajinsko izrazitih območjih terasne dolžine tudi preko 300 metrov. Terase, predvsem pa njihove brežine, so v slabih 200 letih ostale povsem enakih oblik, torej enakih dolžin in širin terasnih ploskev ter enakih višin in širin terasnih brežin. Izrazito prepoznaven proces sprememb rabe tal v celotni katastrski občini je ogozdovanje. Danes je pokrovnost z gozdom kar 82 %. Tudi na terasah se je delež gozda povečal iz 1 % na 8 %, ta podatek pa prikazuje zaraščanje kulturnih teras. Zaradi sprememb v demografiji se je v času od franciscejskega katastra do danes več kot štirikrat zmanjšala zemljiška kategorija travinja, pa tudi njiv in vrtov je danes le še 2 %. Sadovnjaki na terasah so pomembna zemljiška kategorija, saj zajema 12 % delež. Dobri dve tretjini terasne rabe tal so v preteklosti obsegale njive in vrtovi, ki imajo v sodobnosti malenkost manjši delež kot sadovnjaki. Poleg sadovnjakov in gozda se je skoraj trikrat povečal delež travinja. Pomemben podatek za rabo je tudi osončenje teras, saj je največ teras orientiranih na sever. Tudi v Ostrožnem Brdu na razporeditev teras vplivajo predvsem reliefne razmere, zaradi katerih so terase na severnem pobočju dobro osvetljene, za izbor kmetijskih kultur pa je odločilna tudi nadmorska višina. Podatki za današnjo dejansko rabo tal sicer opredeljujejo rabo posamezne parcele bolj natančno kot franciscejski kataster, kljub temu pa ni današnji Interpretacijski ključ za določanje rabe povsem natančen pri upoštevanju terasiranih območij. Pravila za določanje rabe tal na terasnih brežinah v Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) niso bila oblikovana dosledno. V primeru vinogradov, intenzivnih sadovnjakov in oljčnikov, velja določilo, da so v rabo tal vključene tudi zatravljene brežine, medtem ko v primeru njiv velja določilo, da so v rabo tal vključene brežine teras med njivami, katerih tlorisna širina ne presega 2 m. V primeru drugih vrst zemljišč bi bilo potrebno v skladu z navodili rabo tal na terasnih brežinah kartirati ločeno. Znane metodologije kartiranja in evidentiranja terasnih območij in njihove rabe izključevanja dela teras ne omogočajo.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 37561645V letu 2013-2014 poteka že 13. leto izvajanja testa prostorske predstave na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Prvi namen testa je bil pridobiti informacijo o prostorski predstavi brucev. Zato se test izvaja v začetku študijskega leta in je zajema populacijo študentov prvega letnika. V svetu obstaja več vrst načinov preverjanja prostorske predstave, saj gre za kompleksno področje, ki vsebuje različne aspekte prostorske predstave. Na Fakulteti za arhitekturo uporabljamo Mental rotation test (MRT), ki je eden od splošno priznanih testov za preverjanje prostorske predstave. Pogoji testiranja so vsa leta enaki (čas, testne pole…), s čimer zagotavljamo možnost realnih primerjav med generacijami. Glede na sestavo testa je njegov glavni namen preverjanje zmožnosti mentalne rotacije, ki je sestavni del prostorske predstave. Test je do sedaj opravilo preko 2000 študentov (n=2094). Poleg osnovnih podatkov generacije v zadnjih treh letih primerjamo tudi razlike glede levičarjev in desničarjev. Rezultati ne kažejo statistično dokazljivih razlik. Res pa je, da je bila testirana populacija levičarjev kljub vsemu relativno majhna (n=66), čeprav po deležu ne odstopa od deleža v celotni populaciji. Zanimiv pojav so tudi slabši rezultati vsake tretje generacije, ki se pojavlja skozi vsa leta. Statistično pa je ta razlika dokazana za leti 2009 in 2012, medtem ko za leti 2003 in 2006 statistično ni dokazano. Obdelava rezultatov s pomočjo statističnih računalniških programov omogoča preverjanje različnih hipotez s področja prostorske predstave in daje zanimive zaključke, ki so predstavljeni v članku. Velika digitalna baza podatkov pa omogoča tudi vrednotenje samega testa in pristopa študentov k reševanju le tega. To pa odpira nove možnosti na področju celostnega obravnavanja prostorske predstave, hkrati pa postavlja tudi nova vprašanja in dileme. Ena takih dilem je gotovo obstoječi sistem točkovanja. Rezultati pridobljeni v skupnem raziskovalnem projektu Ybl Miklos fakultete za arhitekturo in gradbeništvo Univerze Szent Istvan v Budimpešti in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kažejo namreč, da obstoječe točkovanje ni najbolj ustrezno, saj ne zagotavlja predpostavljeno normalno porazdelitev vzorca. Na osnovi pridobljenih podatkov je bil zato predlagan nov način točkovanja, ki omogoča normalno porazdelitev vzorca.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 37601541"Tektonika: konstruiranje arhitekturne materialnosti" je uvodno poglavje knjige Tektonika v arhitekturi, ki je izbor nekaterih temeljnih besedil iz arhitekturne teorije na temo tektonike kot materialnega temelja arhitekture. Knjiga zagovarja stališče, da je arhitektura veščina v starogrškem pomenu besede poiesis, izdelovanja, in sicer izdelovanja materialnih objektov. To veščino podrobneje opredeljuje z izrazom tektonika (tekton, tj. tesar, graditelj). Osrednja poanta knjige je, da produkti uspešnega arhitekturnega ali tektonskega konstruiranja niso zgolj objekti, ki so uporabni, ekonomični, statično stabilni itd., ampak so posebne vrste objekti. K Frampton, z naslonitvijo na filozofijo M. Heideggerja, te posebne vrste objekte opredeli kot stvari. To so stavbe, mostovi, konstrukcijski detajli, ki jih odlikuje odpornost na časovno in situacijsko določenost. Drugače rečeno, so trajnostni objekti v smislu, da vztrajajo v različnih časih in situacijah kot nekaj za arhitekturo in človeško družbo pomembnega, lahko tudi stoletja ali tisočletja. Osrednja teza uvodnega poglavja je, da je ta lastnost produktov arhitekture posledica tega, da imajo posebne vrste materialnost - arhitekturno materialnost. Ta se producira skozi proces tektonskega konstruiranja, natančneje, skozi proces artikulacije arhitekturnih vezi v različnih merilih. Tovrstne vezi lahko opišemo tudi kot objekte z notranjo razliko, pri čemer je prav ta razlika tisto, kar jim daje njihovo specifično materialnost in prezenco, ki se upira zgolj prostorsko-časovni določitvi.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 37449221Grajeno okolje ima posredne in neposredne škodljive vplive na okolje in človeka – posredno preko onesnaženega zraka, zemlje in podtalnice, neposredno pa z emisijami škodljivih snovi, ki se iz gradiv sproščajo. Največ negativnega potenciala imajo gradiva, ki sestavljajo stavbe, in energija, na katero so stavbe vezane v celotnem življenjskem ciklusu. Negativni potenciali gradiv so: a) posegi v okolje (rudniki, erozije, iztrebljanje gozdov, krčenje pragozda…), b) velika raba energije (izraba neobnovljivih virov, segrevanje ozračja, kisli dež, smog, …), c) škodljive emisije (hlapi, prah, vlakna, strupi, radioaktivne substance), d) odpadki odsluženih gradiv. Omenjeni negativni potenciali so zadosten razlog za ekološko presojo gradiv. Velik del negativnih vplivov na okolja in človeka nastane zaradi potreb stavb po energiji. Na stavbe je energija vezana v dveh oblikah: 1) vgrajena energija – energija, ki jo potrebujejo gradiva, vgrajena v stavbno opno; 2) obratovalna energija – energija za ogrevanje in hlajenje stavbe, za ogrevanje sanitarne vode ter za razsvetljavo in delovanje naprav. Trajnostne stavbe Obstajajo različni koncepti, ki determinirajo stavbo kot trajnostno. • Ekološka hiša je zgrajena iz gradiv, ki ne onesnažujejo okolja. Pomemben ukrep za zmanjšanje količine potrebne obratovalne energije je večanje energijske učinkovitosti stavbe: z večjo debelino vgrajene toplotne izolacije in okni z višjo toplotno izolativnostjo, z zrakotesnim toplotnim ovojem, ovojem stavbe brez toplotnih mostov ter z uporabo sistema kontroliranega prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka. Razvili so se številni tipi energijsko učinkovitih hiš. Vse imajo lahko oznako trajnostne stavbe: • Nizkoenergijska hiša • Pasivna hiša • Nična hiša • Energijsko samozadostna hiša • Plusenergijska hiša Načrtovanje trajnostnih stavb Trajnostne stavbe morajo biti zasnovane tako, da bodo imele v svojem življenjskem ciklusu čim manj negativnih vplivov na človeka in okolje. V arhitekturno zasnovo morajo biti vključeni naslednji principi: Izbor ekoloških gradiv Ekološka gradiva so gradiva brez škodljivih vplivov na človeka in okolje. Pri izboru gradiv so pomembni naslednji principi: • Uporaba gradiv, ki ne izrabljajo neobnovljivih virov, se lahko reciklirajo ali ponovno uporabijo. • Uporaba gradiv, ki za proizvodnjo, obdelavo in vgradnjo potrebujejo minimalne količine energije • Uporaba lokalnih gradiv, ki ne zahtevajo transporta in prispevajo k lokalni prepoznavnosti stavbe • Uporaba gradiv, ki ne sproščajo škodljivih emisij. Izbor tradicionalnih tehnologiji gradnje • Izraba sončne energije je pretvarjanje energije direktnega sončnega sevanja v druge vrste energije s pomočjo posebnih pretvornikov, ki so vgrajeni na stavbo (okna, stene, strehe, sprejemniki sončne energije itd.). • Upoštevanje naravnih danosti lokacije pri zasnovi stavbe - optimalna zasnova stavbe vključuje odprtost stavb proti jugu, direkten sprejem sončne energije preko oken, steklenih sten in steklenjakov, prezračevanje s pomočjo termike in vetra, zelene strehe… • Razstavljivost gradbenih elementov - detajli gradbenega elementa morajo biti izvedeni tako, da je gradiva možno ločiti med seboj ter jih nadomestiti z novimi, stare pa reciklirati ali uporabiti tam, kjer še lahko opravljajo svojo funkcijo. • Razstavljivost konstrukcij Ekološko načrtovanje uvaja razstavljive konstrukcije iz lesa (masivni les, lepljen les…) ali kovin (jekleni skelet, profilirana pločevina), ki jih je po koncu uporabe možno razstaviti, sortirati in nekatere ponovno uporabiti, druge reciklirati in šele v končni fazi odvreči med odpadke. • Izbor okolju prijaznih gradiv Trajnostna gradiva Med gradivi, ki se danes uporabljajo v stavbah, imajo največ negativnega potenciala umetna sintetična gradiva (toplotne izolacije, lepila, barve, laki, kiti, fugirne mase…), zato jih je potrebno izbirati z utemeljeno selektivnostjo. Umetna anorganska gradiva (opeka, keramika, kovine, steklo, mavec, apno, cement, beton,
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3089284Leta 2014, je bila v okviru tretje znanstvene konference z naslovom PAMETNI URBANIZEM raziskana tema poučevanja za trajnostno arhitekturo in urbanizem. Vsebina je bila predhodno definirana in povzeta iz okvira programa UNESCO - poučevanje in učenje za trajnostno prihodnost, ustanovljena v okviru Desetletja Združenih narodov za izobraževanje za trajnostni razvoj v letu 2002 kot pomemben prispevek k svetovnem vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Johannesburg, september 2002). » ... Program se lahko uporablja, kot je zasnovan ali pa se ga prilagodi lokalnim, nacionalnim ali regionalnim potrebam. Zagotavlja strokovno izpopolnjevanje za študente učitelje, učitelje, razvijalce Curriculum-ov, oblikovalce izobraževalne politike in avtorje različnih učnih gradiv. Moduli so razdeljeni v 4 teme: racionalni Curriculum, trajnostni razvoj kot del celovitosti Curriculuma, aktualne teme in poučevanja ter učne strategija.« V okviru izboljšanja arhitekturnih in urbanih študij, je bila četrta tema »STRATEGIJE POUČEVANJA IN UČENJA« še posebej pomembna. Odločili smo se, da uporabimo nekaj izhodiščnih točk iz programa UNESCO kot osrednjo temo diskusij tega srečanja in sicer kako izvajati splošne smernice urbanega in arhitekturnega izobraževanja. Nabor modulov »STRATEGIJE POUČEVANJA IN UČENJA« razvija strokovno znanje za uporabo strategij poučevanja in učenja, ki lahko pomagajo študentom doseči širok spekter znanja, spretnosti in vrednot ter ciljev izobraževanja za trajnostni razvoj. Program UNESCO predlaga osem pomembnih strategij: izkustveno učenje, pripovedovanje zgodb, vrednote izobraževanje, raziskovalno učenje, ustrezna presoja, prihodnje reševanje problemov, učenje izven učilnice in reševanje problemov skupnost. Za empirično učenje »izkušnje« je prav tako kot izkušnja sama pomemben proces refleksije in prenosa izkušenj v nov proces razmišljanja, raziskovanja, odkrivanja, ustvarjanje novih idej itd. Z izkustvenim učenjem se posamezne oblike vrednote, spretnosti in znanje skozi vsakodnevno delo in socialne izkušnje nadgrajujejo. Ta način izobraževanja poglablja znanje na način, da je študentom in vsem tistim, ki so vključeni v izobraževalni proces, dana priložnost za razpravo ali preverjanje izkušnje, ki je bila pridobljena s praktičnim delom. Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo (UL FA) imajo študentske urbanistične in arhitekturne delavnice dolgo tradicijo, več kot 40 let. Študenti različnih letnikov in študijskih programov (arhitektura, urbanistično načrtovanje, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura itd), so skupaj vključeni v raziskovalno in izkustveno delo, kjer se klasični pomen izobraževanja prenaša v toku sekunde. Ena od glavnih izhodišč, ki vsebuje opis metod izkustvenega učenja, je bila zelo vplivna knjiga Davida Kolba z naslovom Izkustveno učenje: Experience as the source of learning and development’ (1984). Seveda je mogoče delo David Kolba izslediti v znanem Konfucijevem pregovoru iz leta okoli 450 pred našim štetjem: »Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in mogoče se bom spomnil. Vključite me in bom razumel.« Za izkustveno učenje "izkušnje" same je prav tako pomemben kot proces refleksije, opazovanja z mišljenjem prenos izkušenj v nov proces razmišljanja. To je mogoče le, če nam bo izkušnja dala misliti, ko lahko naše misli povežemo s prepoznavanji, z lastnimi izkušnjami ali nam nekdo drug poda naprej svoje znanje izkušnje. Ustvarjalnost je tesno povezana z empiričnimi metodami učenja, kjer je vpletenost posameznika v izkušnjo in razmišljanje pomembno. Ustvarjalnost je pomembnejša od produktivnosti, pri čemer je slednja posledica nekdanje (Mulej, 1994). Ustvarjalnost se pogosto zamenjuje z izvirnostjo, ki ni isto, kljub temu, da je njen sestavni del, (...), vendar so ustvarjalne stvari več kot le izvirne (...) (Guštin, 2007). S to metodo učenja se učimo preko oblik individualnih vrednot, spretnosti in znanja, skozi vsakodnevno delo in socialne izkušnje. Na ta način naj bo izkušnja vključena v učn
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 274206720