Nove direktive in standardi o racionalni in učinkoviti rabi energije strogo zahtevajo, da so toplotni mostovi v stavbah preprečeni in zato mora toplotnoizolacijski ovoj potekati neprekinjeno okrog stavbe – tudi pod njenimi temelji. V tem primeru mora biti uporabljen toplotnoizolacijski material primeren za uporabo pod temelji stavb. Poleg toplotnoizolacijskih karakteristik mora izkazovati zadostno tlačno trdnost in vodoodpornost, minimalno lezenje in trajnost. Eden izmed najbolj uporabljanih toplotnoizolacijskih materialov v praksi je ekstrudirani polistiren (XPS). Pregled relevantne literature kaže na relativno slabo raziskanost obnašanja XPS – sploh kar se tiče njegovega obnašanja pri ciklični obtežbi, kakršna je tudi potresna obtežba. Po prepričanju avtorjev raziskave o obnašanju XPS pri ciklični tlačni in strižni obremenitvi do sedaj še niso bile izvedene. V članku so povzeti rezultati eksperimentalnih raziskav izvedenih v Konstrukcijsko-prometnem laboratoriju na UL FGG. Cilj raziskav je bil določitev mehanskih karakteristik toplotnoizolacijskih plošč iz ekstrudiranega polistirena (XPS), ki so pomembne za analizo potresnega odziva konstrukcij sodobnih energijsko učinkovitih stavb temeljenih na XPS. V prvi fazi preiskav so bili izvedeni testi obnašanja XPS pri tlačni in strižni obremenitvi. Preiskave so potekale v skladu z določili standardov SIST EN 826: 1997 (obnašanje pri tlaku) in SIST EN 12090: 1999 (obnašanje pri strigu). Najprej smo izvedli monotone preiskave, nato pa še ciklične. Testirali smo preskušance izrezane iz toplotnoizolacijskih plošč XPS dveh različnih trdnosti (400-L in 700-L) in debelin (120 mm in 100 mm). Preiskave so potekale v servo-hidravličnem stroju, deformacije preskušanca pa smo merili s pomočjo LVDT merilcev. Preskušanec za strižne preiskave je bil sestavljen iz dveh XPS blokov, ki sta bila prilepljena na sistem treh vzporednih jeklenih plošč, od katerih je bila srednja pomična, zunanji plošči pa nepomični. V drugi fazi laboratorijskih preiskav so bile opravljene tudi preiskave trenja na sklopih, ki se uporabljajo na stiku konstrukcije s temeljnimi tlemi. Cilj raziskav je bil oceniti koeficiente trenja/lepenja med različnimi sloji toplotno izoliranega konstrukcijskega sklopa na stiku konstrukcije s temeljnimi tlemi. Ti testi niso standardizirani in so bili za potrebe preiskav zasnovani posebej. Testirani sklopi so bili sestavljeni iz ene ali dveh XPS plošč, betonske plošče, z/brez hidroizolacije (HI) ali polietilenske folije (PE) med izbranimi sloji. Sklopi s HI so bili testirani pri različnih tipih HI: nelepljivi, enostransko/obojestransko lepljivi in pri HI s posipom. XPS plošče so bile v primeru enoslojne TI debeline 200 mm, v primeru dvoslojne pa 2 x 120 mm (XPS 400-L) oz. 2 x 100 mm (XPS 700-L). Preiskave so potekale v okvirju za monotone in ciklične strižne preiskave konstrukcijskih elementov. Ob izbrani predobremenitvi sklopa v vertikalni smeri (od 50 do 300 kPa) smo s servo-hidravličnim batom vsiljevali pomike v horizontalni smeri. Za vsak testiran sklop je bil izmerjen odziv pri različnih stopnjah tlačne predobremenitve ter ovrednoteni koeficienti lepenja oz. trenja v primeru zaznanega zdrsa med sloji sklopa. Rezultati so pokazali, da ima XPS z višjo tlačno trdnostjo v splošnem tudi višjo strižno trdnost. Izmerjene tlačne trdnosti so podobne deklariranim vrednostim v katalogu proizvajalca, doseženi moduli elastičnosti pa so nekoliko nižji. Strižni odziv napetost – deformacija kaže bistveno manjšo duktilnost XPS-a v primerjavi z obnašanjem v tlaku, v globokem nelinearnem stanju je izrazit tudi padec nosilnosti. Glede kontrole strižnih sil smo ugotovili, da obstaja možnost, da med močnejšim potresom pri nižjih, lažjih in vitkejših stavbah z visoko nosilnostjo temeljenih na dvo- ali več-slojni TI pride do zdrsa v horizontalni smeri. Pri tem igra pomembno vlogo vrsta in lega/pozicija posameznih slojev v toplotno izoliranem konstrukcijskem sklopu na stiku s temeljnimi tlemi. Testi so
COBISS.SI-ID: 6747233
V sklopu raziskav potresnega odziva energijsko učinkovitih stavb temeljenih na toplotni izolaciji je bila izvedena obsežna parametrična študija, s katero so bile zajete najpogostejše energijsko učinkovite stavbe temeljene na ploščah iz XPS-a. Namen raziskave je bil določitev potresnih zahtev za plošče iz XPS-a glede na različno jakost potresa in različne konfiguracije stavb ter določiti okvire za gradnjo takšnih stavb na potresnem območju. Nabor stavb za analizo je bil definiran na osnovi nihajnega časa, ki je dinamična karakteristika konstrukcij odvisna od njihove togosti in mase. V raziskavi smo tako ocenjevali stavbe z različnim nihajnim časom, na podlagi katerega so zajete tipološko različne energijsko učinkovite stavbe glede na število etaž, tlorisne dimenzije, material nosilne konstrukcije in konstrukcijski sistem. Obenem so analizirani tudi enakovredni modeli stavb z običajnim temeljenjem brez toplotne izolacije. S tem sta zajeti dve skrajni možnosti potresnega odziva in izpostavljene najbolj neugodne amplifikacije modelov s toplotno izolacijo pod temeljno ploščo. Vsi modeli so bili analizirani z nelinearno dinamično analizo za dejanske izbrane potrese iz Evropske baze potresov. Prav tako je bila izvedena inkrementalna dinamična analiza (IDA), s katero lahko analiziramo odziv konstrukcij pri višjih jakostih potresa. V prvem delu raziskave so rezultati predstavljeni v obliki nelinearnih spektrov, kjer kažemo primerjavo odziva toplotno izoliranih ter neizoliranih modelov. V drugem delu pa so prikazane IDA krivulje, ki prikazujejo odziv osnovnih parametrov izoliranega modela v odvisnosti od jakosti potresa. Rezultati so pokazali, da so amplifikacije potresnih sil možne pri bolj togih objektih, ki se jim zaradi vgradnje XPS-a pod temeljno ploščo nihajni čas poveča in se lahko premakne v resonančni del spektra. V primerih močnega potresnega vzbujanja so lahko preseženi tudi največji dopustni horizontalni pomiki vrha stavbe. Ti nastanejo kot posledica zasuka objekta (zibanja) na podajnem XPS-u in so najbolj kritični za ozke in visoke stavbe. Rezultati IDA analize so pokazali tudi, da lahko pri močnejšem potresnem vzbujanju pride do prekoračitve tlačnih trdnosti v XPS-u. V primeru stavb višjih od treh etaž je torej bolj priporočljivo uporabljati XPS višjega tlačnega razreda. V določenih primerih lahko pride tudi do horizontalnega zdrsa na stiku temeljna plošča – toplotna izolacija ali pa na stiku med posameznimi sloji toplotne izolacije (če je ta dvoslojna ali večslojna). Ugotovili smo, da pri konstrukcijah, ki ostanejo pretežno v elastičnem območju, to pomeni, da lahko do zdrsa pride že v primerih, pri katerih je projektni pospešek tal večji od približno 0.15 g (v primeru dvoslojno položenega XPS-a z vmesno hidroizolacijo), oziroma 0.25 g (v primeru enoslojnega XPS-a). Ker do zdrsov pride lahko že pri zelo nizkem pospešku (0.15 g), ki na potresni karti Slovenije pokriva velik del države, je potrebna posebna pozornost projektantov, saj so zdrsi možni tudi v primeru projektnega potresa v Sloveniji. Koncept prenosa energijsko učinkovitih stavb na potresna območja torej zahteva določeno mero previdnosti in ga je potrebno posebej preučiti za vsak netipični primer, kot so na primer višji, vitkejši, težji ali tlorisno oziroma po višini nepravilni ali nesimetrični objekti.
COBISS.SI-ID: 37627909
Naše vedenje do okolja je odvisno od naših prepričanj o tem okolju. Prepričanja pa so predmet sprememb, zlasti v pomembnih življenjskih obdobjih, kot je prehod v adolescenco, saj je to obdobje, ko posameznik razvije sposobnost kompleksnega in abstraktnega sklepanja. Razumevanje tega življenjskega obdobja je je torej ključnega pomena za razumevanje in napovedovanje vedenja in načine delovanja posameznika v smislu trajnostnega razvoja, kasneje v življenju. Zaradi številnih metodoloških omejitev je obseg študij, ki se osredotočajo na to problematiko, omejen. Pričujoča študija je namenja zbiranju empiričnih podatkov, ki govorijo o izvoru naših prepričanj o vprašanjih, povezanih z okoljem. Oblikovali smo slikovno podprto anketo, s katero smo primerjali otrokova in mladostnikova prepričanja, ki se nanašajo na potovalne navade in poznavanje vplivov prometa na okolje. Vzorec raziskave je obsegal 2264 enot starih od 6 do 18 let. Podatki so podprli trditev, da otroška prepričanja o okolju delijo egocentrična nagnjenja. Ugotovitve predstavljajo pomemben del v teorij otrokovega mišljenja in ponujajo vpogled v izvorna prepričanja o okoljskih vprašanjih odraslih. Obravnavan je vpliv izobraževanja na pridobljene rezultate.
COBISS.SI-ID: 6793057
Z usmerjanjem družbe k trajnostnemu razvoju se postavlja vse ostrejše zahteve glede energijske učinkovitosti in drugih lastnosti stavb, ki pomenijo zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in ljudi. To pomeni, da morajo imeti arhitekti ustrezno prilagojeno rešitev že v zgodnji fazi načrtovanja projekta, saj ima ta največji vpliv na končni rezultat. Obstoječa orodja in metode, ki se pri tem uporabljajo so osredotočene na posamezne teme ali pa so preveč kompleksne in niso ustrezno prilagojene za samostojno uporabo s strani arhitektov. V članku je predstavljena poenostavljena metoda za ocenjevanje trajnostnosti stavbe (PMOTS), ki odgovarja na te potrebe. Metoda je bila razvita na podlagi študije mednarodnih metod za vrednotenje trajnostnosti stavbe in aktualnih standardov s tega področja. Strokovnjaki s področja trajnostne gradnje so bili povabljeni, da določijo uteži ocenjevalnim paramatrom s pomočjo analitičnega hierarhičnega procesa (AHP). Njihove podeljene sodbe odsevajo specifične značilnosti lokalnega okolja.
COBISS.SI-ID: 2336137
»Mega-slumi« ali mega-revna predmestja so dinamični laboratoriji za razvoj urbanih vzorcev. V nasprotju z analizo stabilnih urbanih simbolov, ki predstavljajo v prostoru formalni red, je v tej študiji raziskovan pojem semantičnega pomena neformalnih grajenih urbanih oblik, ki jih povezujemo s kaosom ali naključnimi vzorci in so velikokrat zanemarjena s strani ustaljenih konvencij. Revna predmestja so oblike »instant urbanosti«, ki poudarja alternativne načine samoorganizacije z vključevanjem strategij »od spodaj navzgor«, v avtonomnih mestnih dinamikah ter s prostorsko aktivacijo pomena ponovnega stvarjenja. Izgradnja revnih predmestij je oblika preživljanja urbanosti, ki gradi na prehodnih, izmuzljivih ali spontanih geometrijah. Razlikujejo se po velikosti, veličini in geometrij glede na kulturne, klimatske in topografske dejavnike. Revna predmestja so nestabilni sistemi v stalnem preoblikovanju. Ta raziskava se dotika vprašanj stigmatizacije neformalnih urbanih vzorcev kot "drugo" nekvalificiranih kod/zapisov, ki je bila opravljena z analizo izbranih dvajsetih mega-revnih predmestij v Ameriki, Afriki in Aziji glede na semantiko, urbane in geometrijske vrednosti. Njihove urbana tkiva vsebujejo različne simbole, ki aktivirajo vsakodnevno produkcijo prostorov. Ti so lahko vidni ali nevidni; pasivni ali aktivni; in formalni ali neformalni. Taksonomska oblika drevesa revnih predmestij je bila razvita za namenom primerjave in mapiranja revnih regij preko opisa podobnosti in razlik med izbranimi študijami primerov. Iz te analize sledi poglobljena diskusija med pojavi neformalnih naselij: tkivno vzorcev na makro ravni in celični-vzorci kot mikro urbanizacija. Ali makro vzorec lahko vpliva na mikro ali obratno? Ta raziskava temelji na opazovanju in morfološkem »branju« v revnih predmestjih in njihovih značilnostih. Da bi posamezne situacije razumeli, opisali, razlagali in pojasnjevali v različnih geomorfoloških, socialnih, ekonomskih, demografskih in političnih razmerah, nam to »branje« omogoča razumevanje spreminjanja vsakdanjih urbanih transformacij. Z vsemi protislovji, ki se odvijajo na mikro ravni glede senzoričnih značilnosti kot so: teksture, barve, senčenje, hrup, arome in omejenosti, ki vplivajo na infrastrukturne sisteme kot so pomanjkanje sanitarij sistemov (kanalizacije ali varno oskrbo z vodo in kanalizacijo); voda, tla in zrak onesnaževanje; degradirana območja; in naravne ali ustvarjene nevarnosti na lokalni ravni, lahko doživite kompleksno razslojevanje v tem »prostoru in mestu nedoločenosti«. Vsak »loci«/lokacija predstavlja svojevrstno vsakodnevno urbano sceno, ki je neobičajna za konvencionalne standarde življenja, pri čemer so podobe bogatih urbanih simbolov in strogo reguliranih vzorcev kot posebnost njim podrejene kulture. Razpoznavanje vzorcev (PR) je lahko način, metoda za razumevanje morfoloških značilnosti in organizacijske dinamike. Vzorci so strukture, ki jih naše misli enostavno zaznajo, identificirajo, organizirajo in povezujejo v smislu obsega, merila, geometrijske predloge in abstraktne oblike na makro in mikro ravni. Pri tem se združevanje oblik odvija med prebivalci teh predmestij, stanovanj in komunikacijskih omrežjih znotraj grajenega okolja. Študija vzorcev revnih predmestij lahko ponovno ovrednoti pomen naključnih urbanih struktur v današnjih mestih. Ko gre za kompleksno geometrijo, nastane vprašanje med merili na teritorialni, mestni in lokalni ravni. V bistvu lahko preko razvejanih vzorcev razlagamo intenzivne povezave z njegovo formalno strukturo, ki se postopoma preoblikuje v počasnejšo komunikacijo z vključitvijo človeškega merila med prebivalci in uporabniki. Ali mesta lahko prepoznajo sodobne urbane strukture, kot so primeri ne-formalnih naselij? Glede na globalno poročilo o človekovih naseljih (Združeni narodi o programu humanih naselij, UN-Habitat 2003), je »skoraj 1 milijarda ljudi ali 32 odstotkov svetovnega prebivalstva v mestih, ki živijo v revnih predmestjih« (Annan 2003). Pr
COBISS.SI-ID: 3131524