Članek analizira ključne značilnosti prostorske porazdelitve kreativnih dejavnosti v Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji. Posebna pozornost je namenjena analizi vzrokov zgoščevanja posameznih vej kreativnih dejavnosti na specifičnih lokacijah. Pri ovrednotenju dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev kreativnih dejavnosti, se opiramo na uporabo GIS orodij. Pri tem so prek koncepta centralnih krajev analizirani načini prostorskega grozdenja kreativnih podjetij. Podatki za analizo so zajeti iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES) in Registra nepremičnin in hišnih številk ter teritorialnih enot (GURS). Metoda t. i. "kartiranja" (mapping) kreativnih ekonomij identificira vzorce zgoščevanja kreativnih dejavnosti in razkriva nekatere lokacijske pomanjkljivosti, ki so nastale ob odsotnosti jasnih razvojnih strategij kreativnih ekonomij v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 33860701
Znanstvena monografija “Challenges of citizenship in higher education (Izzivi državljanstva v visokošolskem izobraževanju” se ukvarja s posebno dimenzijo razvoja človeških virov – državljanstvom. Ta aspekt razvoja kadrov postaja vedno bolj aktualen še posebno v relacijskem odnosu do aktualnih sprememb razumevanja demokracije. V knjigi najprej opredelimo, kako se državljanstvo odraža v posameznih smereh visokošolskega kurikula in raziskovanja. Teorijo v knjigi testiramo na podlagi programov Univerze v Ljubljani. V nadaljevanju problem postavimo v relacijo do sprememb (de)profesionalizacije akademske profesije ter paradigme “zaposljivosti” razvoja visokega šolstva. Sledi poglavje, ki teoretsko in empirično ugotavlja, kakšen je vpliv visokošolskega izobraževanja na posamezne aktivnosti “zglednega” državljana. Knjiga se zaključi s pregledom razvojne perspektive.
COBISS.SI-ID: 32567901
Članek primerjalno obravnava novejše dogajanje pri soodločanju družbenih skupin o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v Belgiji, Sloveniji, Švedski in Združenem kraljestvu. “Participativni” obrat odraža splošno sprejetje pomembnosti družbenih vidikov ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Navkljub temu, so tehnični vidiki predstavljeni javnosti še vedno šele, ko tehnični strokovnjaki “razrešijo” problem. Vzdrževanje ločitve med tehničnimi in družbenimi vidiki, ki jo še vedno najdemo v večini strokovnih obravnav, izpostavlja v prašanje družbenih izbir, v situacijah ko ni več mogoče razpravljati o tehničnih variantah rešitve problema. Članek podpira socio tehnično medsebojno vplivanje, ki presega standardno sociotehnično “delitev dela”. Analizirani so štiri različni načini sociotehničnih kombinacij, skonstruirane v štirih deželah in njihov vpliv na prihodno prakso pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
COBISS.SI-ID: 33070941
V tekstu obravnavamo širše polje migracij in etnične različnosti, »nivo« multikulturalizma in integracijske politike, ki skupno tvorijo sodoben okvir upravljanja z migracijami v slovenskem prostoru. Za Slovenijo je značilna dolga tradicija zagotavljanja pravic avtohtonim narodnim manjšinam, hkrati pa pomanjkanje izkušenj z integracijo imigrantov. Obe vprašanji sta v današnjem trenutku vpeti v kontekst ustaljenega in dalj časa prisotnega varstva manjšin, odnosa do migrantov/skupnosti/manjšin iz prostorov nekdanje Jugoslavije (zaznamujočih s »sumljivim ić«, ki kaže na končnice priimkov, ki jih je moč pogosto najti v drugih delih Jugoslavije, z izjemo Slovenije), in sodobnih globaliziranih migracijskih gibanj. Slednje je tudi ključno polje bojev za družbeno kohezijo, družbeno solidarnost, večkulturno družbo in vključevanje imigrantov.
COBISS.SI-ID: 32871005
Kljub temu, da se je pojem trajnostnega razvoja izoblikoval na mednarodnih forumih in bil promoviran predvsem preko pomembnih mednarodnih / nadnacionalnih organizacij in društev, gre v bistvu za koncept, ki ga v veliki meri določajo na lokalni ravni. Prednost lokalne ravni v kontekstu uvajanja načela trajnosti je odkrito določeno preko Agende 21, s čimer se zagotavlja spodbudo za lokalne trajnostne razvojne strategije - Lokalne agende 21. Te specifične, dolgoročne vizije trajnostnega sobivanja služijo kot pomembno strateško orodje za premagovanje izzivov s katerimi se soočajo lokalne skupnosti ter hkrati spodbujajo ohranjanje splošnih ciljev o nadaljnjem razvoju. V tem prispevku smo analizirali štiri take vizije trajnostne prihodnosti za dve mesti in dve manjši slovenski občini, z namenom preučiti njihove zmogljivosti za razvoj trajnostnih skupnosti.
COBISS.SI-ID: 4731179