Glavni namen članka je raziskati spremembe organizacije dela akademskih raziskovalcev. Članek se ravno tako ukvarja s posebnostmi in spremembami, ki se nanašajo na procese profesionalizacije v zadnjih petih letih. V kontekstu sociologije profesij članek predstavi empirično študijo, ki kombinira pregled statističnih podatkov in lastna opažanja dela raziskovalcev iz izbranih držav. Članek ugotavlja, da se organizacija dela raziskovalcev in njihovo pozicioniranje kot semi profesije dramatično poslabšuje. Raziskovalci se soočajo s pritiskom zmanjšanega javnega financiranja, visoko nezaposlenostjo, pogodbami za določen delovnih čas, neproduktivno interno in eksterno tekmovalnostjo ter odtujevanjem od učnih procesov.
COBISS.SI-ID: 32433757
Znanstvena monografija “Challenges of citizenship in higher education (Izzivi državljanstva v visokošolskem izobraževanju” se ukvarja s posebno dimenzijo razvoja človeških virov – državljanstvom. Ta aspekt razvoja kadrov postaja vedno bolj aktualen še posebno v relacijskem odnosu do aktualnih sprememb razumevanja demokracije. V knjigi najprej opredelimo, kako se državljanstvo odraža v posameznih smereh visokošolskega kurikula in raziskovanja. Teorijo v knjigi testiramo na podlagi programov Univerze v Ljubljani. V nadaljevanju problem postavimo v relacijo do sprememb (de)profesionalizacije akademske profesije ter paradigme “zaposljivosti” razvoja visokega šolstva. Sledi poglavje, ki teoretsko in empirično ugotavlja, kakšen je vpliv visokošolskega izobraževanja na posamezne aktivnosti “zglednega” državljana. Knjiga se zaključi s pregledom razvojne perspektive.
COBISS.SI-ID: 32567901
Tekst prinaša premisleke o vstajniških praksah, o »kulturi upora«, ki je konec leta 2012 zajela slovenski prostor. Izpostavljena sta dva sklopa: vpetost lokalnih manifestacij vstajništva v globalne matrice uporov, kar je tematizirano skozi akcije solidarnosti in mreženja s turškimi aktivisti, povečini študenti v Ljubljani (primer aktivacije skozi skupnost »OccupyGezi – Ljubljana«) in vsebinski poudarki in izostanki, to so centralizirane osrednje vsebine vstaj in bolj obrobni upori, kakršen je bil primer »Protesta iz obupa« in solidariziranje z mariborskimi livarji. Nove kristalizacijske točke uporov se bodo verjetno odvijale na področju socialnih in delavskih pravic, ki predstavljajo osrednje »novo« bojišče družbenih neenakosti, revščine in preživetja. Tako »Nazaj k uporu! kliče novodobni prekerni delavec, ki lahko kadarkoli izgubi službo, stanovanje, socialno zavarovanje.
COBISS.SI-ID: 32452445
Globalne migracije so ena ključnih značilnosti sodobnih družb, spremembe, ki jih prinašajo v postmoderne družbe, pa so obsežne in zadevajo celoten spekter družbenega organiziranja: od vprašanja inkorporacije migrantov v nove družbe in s tem politik priznavanja multikulturnosti ter državljanskih pravic, do izzivov doseganja družbene kohezije v mikrokozmosih vsakdanjega življenja in preprečevanja konstruiranja paralelnih, getoiziranih svetov migrantov in večinskega prebivalstva. Sodobni migracijski trendi so vplivali na spreminjanje identitetni politik ter vsakovrstnih tudi populističnih odzivov na vprašanje sobivanja tujca, identitetno drugega. Etnična/kulturna razlika je dejavnik izključevanja, pri čemer postavljamo v ospredje kot bistveno vprašanje konstruiranja drugačnega mi, torej takega, ki bo imigrante vključeval kot člane novih družb na polu mi. Besedilo na podlagi empiričnih podatkov analizira strategije dobro-sosedstva, to je socialne distance v slovenskem in evropskem prostoru.
COBISS.SI-ID: 12364877
Večina projektov urbane kulturne prenove v današnjih svetovnih mestih so oblikovani z jasnim ciljem spodbujanja gospodarske rasti. Programi prenove so običajno usmerjeni v razvoj ambientalne podobe mestna in ponudbe potrošnih storitev z namenom povečevanja privlačnosti mesta za investitorje. V mnogih primerih je tovrstna prenova privedla do zmanjšanja raznolikosti lokalnih kulturnih prostorov v centralnih mestnih območjih. Zgodovinsko in družbeno pomembne storitve in institucije kot je na primer ribja tržnica Tsukiji, se skuša nadomeščati z manj tradicionalnimi in kulturno manj privlačnimi prostori. Ta kratkoročna strategija prenove območja ne more v polni meri ohraniti ali integrirati pomembnih elementov lokalnih kultur, ki lahko dolgoročno pripomorejo Tokiu pri vzpostavljanju diferencialnih prednosti v odnosu na druga konkurenčna globalna mesta. Članek analizira načrte za prenovo družbeno pomembnih prostorov lokalne potrošnje v Tokiu in raziskuje kakšne strategije in mehanizmi so s strani različnih deležnikov uporabljeni za dosego ciljev.
COBISS.SI-ID: 31857757