Namen – Namen članka je raziskati percepcijo (in aktivnosti) akademikov in managerjev v visokem šolstvu pri pripravi diplomantov na vstop na trg dela. S pripravo teoretskega in empiričnega pregleda funkcije visokošolskih institucij pri pripravi diplomantov na delo, članek postavi lastne raziskovalni okvir na tem področju. Metodološki pristop – Sklepi v članku so zasnovani na pregledu literature približno 240 polstrukturiranih intervjujev z visokošolskimi profesorji in managerji iz šestih evropskih držav in šestih področij študija. Rezultate v grobem primerjamo tudi z mednarodno raziskavo 20, predvsem, evropskih držav. Rezultati - Akademiki in managerji vidijo svojo vlogo pri podpori karier visokošolskih diplomantov na presenetljivo intuitiven način. Ugotavljamo nekaj pomembnih razlik in sorodnosti glede na področje študija, čeprav v splošnem akademiki in managerji niso motivirani za vzpostavitev pristopa na dejstvih in s tem povezanega razvoja programov. Originalnost – Članek je zasnovan na podlagi triletne raziskave evropske raziskovalne mreže in dveh mednarodnih konferenc, ki vključujejo več kot 100 prispevkov iz 30, predvsem evropskih držav.
COBISS.SI-ID: 32769117
Namen - Cilj prispevka je predstaviti uvod posebne številke "Zaposljivost visokošolskih diplomantov v Evropi" iz perspektive glabalnih sprememb. Metodologija - Empirični članki posebne številke naslavljajo glavna področij prehoda diplomantov iz izobraževanja na trg dela: zaposlovanje in zaposljivost, ujemalni problem, razvoj posebnih kompetenčnih področij, nove certifikate na področju visokega šolstva ter lastno percepcijo akademikov pri podpori kariernih poti visokošolskih diplomantov. Ugotovitve - Ta tematska številka prinaša empirične ugotovitve, ki so pomembne za različne deležnike visokošolskega sistema in za strateški razvoj področja. Originalnost -Izbor člankov odraža potrebo po interdisciplinarnem znanstvenem pristopu, ki je povezan z združevanjem visokega šolstva in trga dela.
COBISS.SI-ID: 32338525
V tekstu obravnavamo širše polje migracij in etnične različnosti, »nivo« multikulturalizma in integracijske politike, ki skupno tvorijo sodoben okvir upravljanja z migracijami v slovenskem prostoru. Za Slovenijo je značilna dolga tradicija zagotavljanja pravic avtohtonim narodnim manjšinam, hkrati pa pomanjkanje izkušenj z integracijo imigrantov. Obe vprašanji sta v današnjem trenutku vpeti v kontekst ustaljenega in dalj časa prisotnega varstva manjšin, odnosa do migrantov/skupnosti/manjšin iz prostorov nekdanje Jugoslavije (zaznamujočih s »sumljivim ić«, ki kaže na končnice priimkov, ki jih je moč pogosto najti v drugih delih Jugoslavije, z izjemo Slovenije), in sodobnih globaliziranih migracijskih gibanj. Slednje je tudi ključno polje bojev za družbeno kohezijo, družbeno solidarnost, večkulturno družbo in vključevanje imigrantov.
COBISS.SI-ID: 32871005
Kljub temu, da se je pojem trajnostnega razvoja izoblikoval na mednarodnih forumih in bil promoviran predvsem preko pomembnih mednarodnih / nadnacionalnih organizacij in društev, gre v bistvu za koncept, ki ga v veliki meri določajo na lokalni ravni. Prednost lokalne ravni v kontekstu uvajanja načela trajnosti je odkrito določeno preko Agende 21, s čimer se zagotavlja spodbudo za lokalne trajnostne razvojne strategije - Lokalne agende 21. Te specifične, dolgoročne vizije trajnostnega sobivanja služijo kot pomembno strateško orodje za premagovanje izzivov s katerimi se soočajo lokalne skupnosti ter hkrati spodbujajo ohranjanje splošnih ciljev o nadaljnjem razvoju. V tem prispevku smo analizirali štiri take vizije trajnostne prihodnosti za dve mesti in dve manjši slovenski občini, z namenom preučiti njihove zmogljivosti za razvoj trajnostnih skupnosti.
COBISS.SI-ID: 4731179
Nacionalne politike dolgoročnega upravljanja radioaktivnih odpadkov so desetletja vodili tehnični strokovnjaki. Posledica teh tehnokratskih politik so v mnogih deželah povzročile konflikte z vpletenimi lokalnimi skupnostmi. V poznih devetdesetih pa se je zgodil obrat k bolj participatornim pristopom. Ta obrat odslikava široko sprejeto spoznanje v diskurzu političnih akterjev o pomembnosti družbenih vidikov upravljanja radioaktivnih odpadkov in o potrebi po vključitvi državljanov in njihovih predstavnikov v odločevalske procese. To se zdi pomemben premik k demokratizaciji tega specifičnega področja tehnoloških odločitev. Toda navkljub temu dogajanju so tehnični vidiki v javnosti obravnavani šele, ko jih tehnični strokovnjaki opredelijo kot problem in tudi odločijo o “rešitvi”. To vzdržuje namišljeno delitev med tehničnimi in družbenimi vidiki obravnave radioaktivnih odpadkov in izpostavlja pereče vprašanje o izbirah ki jih imajo lokalne skupnosti, če pa niso sposobne v celoti razpravljati o tehničnih rešitvah. Namen članka je prispevati k boljšemu razumevanju in reševanju teh situacij z analiziranjem kompleksne zveze med družbenim in tehničnim pri upravljanju RO in analiziranjem kontingentnih konfiguracij, ki se pojavljajo kot socio-tehnične kombinacije. Z navezavo na empirične primere štirih dežel, ki so se odločile za participativni obrat (Belgija, Slovenija, Švedska, in Velika Britanija) – članek opiše različne načine na katere so sociotehnične kombinacije skonstruirane in razpravlja o njihovem vplivu na prihodnje prakse.
COBISS.SI-ID: 33070941