Članek primerjalno obravnava novejše dogajanje pri soodločanju družbenih skupin o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v Belgiji, Sloveniji, Švedski in Združenem kraljestvu. “Participativni” obrat odraža splošno sprejetje pomembnosti družbenih vidikov ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Navkljub temu, so tehnični vidiki predstavljeni javnosti še vedno šele, ko tehnični strokovnjaki “razrešijo” problem. Vzdrževanje ločitve med tehničnimi in družbenimi vidiki, ki jo še vedno najdemo v večini strokovnih obravnav, izpostavlja v prašanje družbenih izbir, v situacijah ko ni več mogoče razpravljati o tehničnih variantah rešitve problema. Članek podpira socio tehnično medsebojno vplivanje, ki presega standardno sociotehnično “delitev dela”. Analizirani so štiri različni načini sociotehničnih kombinacij, skonstruirane v štirih deželah in njihov vpliv na prihodno prakso pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
COBISS.SI-ID: 33070941
Lokalni razvoj mest ne določajo le nepolitični oz. tehnični ukrepi pripravljeni s strani strokovnjakov in javnih uslužbencev v občinah. Navedeni ukrepi so v resnici močno odvisni tudi od narave političnih odločitev in organiziranih lokalnih interesov. Pri načrtovanju lokalnega razvoja v mestih imajo zato znaten vpliv politične odločitve, ki jih politične stranke zapisujejo v svojih programih. Smeri lokalnega razvoja in dinamike rasti mest potemtakem ni mogoče v celoti razumeti brez temeljitega razumevanja stališč, predstavljenih v programih političnih strank. Namen tega prispevka je izpostaviti razlike v programih parlamentarnih strank, ki so povezane z lokalnim urbanim razvojem, v daljšem časovnem obdobju (od 1990 do 2014). Z uvajanjem računalniško podprte tekstualne analize vsebine programov 96 strank in volilnih manifestov smo ugotovili alarmantno sliko na političnem prizorišču Slovenije glede tematik povezanih z lokalno razvoj mest. Analiza je pokazala, da večina strank uporablja koncepte lokalnega urbanega razvoja na deklarativni ravni, medtem ko dimenzije trajnostnega razvoja na urbanih območij praktično ni prisotne.
COBISS.SI-ID: 33386077
Članek obravnava vpliv kulture in razreda pri oblikovanju bivanjskih preferenc v slovenskih mestih. Avtor pri tem izhaja iz domneve, da naj bi se proces urbanizacije tesno povezoval z določenimi oblikami družbeno- kulturnega razvoja in specifičnimi razrednimi vzorci. Z zgodovinskim orisom poteka slovenske urbanizacije avtor najprej pojasni posebnosti razvoja slovenskih mest, nato pa s pomočjo obstoječih raziskav (npr. Kultura in razred, Vrednote prostora in okolja) analizira razlike med posameznimi razredi v odnosu do življenja v mestu. Primerjava odgovorov anketirancev iz dveh največjih slovenskih mest s preostalimi deli Slovenije razkriva kompleksno podobo razrednih značilnosti, ki kažejo na specifičen odnos do velikih mest in drugačen potek akulturacije, kot je potekal v državah z velikimi (milijonskimi) mesti. Pri tem se zdi, da kljub opaznim razrednim distinkcijam med anketiranimi obstajajo določene skupne vrednotne podlage in prihaja do močnega povezovanja z lokalnim okoljem ter spodbujanja bivanjskih vzorcev, ki so značilni za manj gosto naseljena območja.
COBISS.SI-ID: 33324637
V članku razpravljamo o belih lisah v poznavanju zgodovinskega razvoja družbene konstrukcije razmerij »narave in kulture«. Posledica je šibko, in antropocentrično »ukrivljeno« razumevanje temeljnih zgodovinskih faz odnosa do narave. Te privzete predstave vplivajo tudi na sodobne variante okoljske refleksivnosti in posledično tudi na ne/učinkovitost reševanja današnjih okoljskih dilem in problemov. To je seveda izjemno obsežna in kompleksna tema, zato je esejistični in selektivni pristop neizbežen. Namen članka ni ponujanje novih celovitejših resnic, pač pa spodbujanj razprave in dialoga o alternativnih interpretacijah, ki so bile in so tudi še danes večinoma marginalizirane. Temeljni cilj je opozoriti, da bi revitalizacija razprav o temeljnih konstitutivnih elementih odnosa do narave omogočila tudi revitalizacijo okoljskih refleksij in s tem morda tudi revitalizacijo sodbnih okoljske teorij in gibanj.
COBISS.SI-ID: 33824605
Težave, s katerimi se soočajo visokošolski diplomanti pri iskanju zaposlitve, spreminjajo pričakovanja javnosti do vloge visokošolskih sistemov pri razvoju kompetenc, ki jih pričakuje trg dela. Posebej aktualno je vprašanje, kakšna je pri razvoju kompetenc relativna vloga visokošolskih programov v primerjavi s preostalimi dejavniki. Razprava je v članku podana v kontekstu dinamičnega odnosa informacijsko-procesnega in situacijskega učenja. Ti obliki učenja opazujemo z modelom, ki vključuje tiste kompetence visokošolskih diplomantov, ki jih skladno s priznanimi evropskimi mednarodnimi raziskavami trg dela od diplomantov najbolj pričakuje, in z dejavniki njihovega razvoja: načini učenja in poučevanja, študijskim programom ter značilnostmi delovnega mesta, organizacije in organizacijskega okolja. Analizo izvedemo z uporabo mednarodne podatkovne baze, ki vključuje diplomante iz 17 evropskih držav pet let po koncu študija. Rezultati analize kažejo, da determinante ne vplivajo enako na posamezne preučevane kompetence. Rezultati so osnova za strateška priporočila za razvoj visokošolskih sistemov.
COBISS.SI-ID: 33822813