Poglavje reflektira razvoj družbenega položaja žensk v jugovzhodni Evrop, nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji po letu 1991 s poudarkom na razvoju zakonodaje, političnega predstavništva žensk, drugih ukrepov na področju enakosti oz. neenakosti spolov (npr. zdravje in reproduktivne pravice) in na diskriminaciji seksualnih manjšin. Čeprav je bil socializem v marsičem pomanjkljiv, sta avtorici pokazali, da je prehod v tržno gospodarstvo in t.i. demokracijo prinesel nove izzive: omejeno razumevanje demokracije se v primeru odnosa do žensk in seksualnih manjšin kaže predvsem na področjih družinske zakonodaje, trga dela in reproduktivnih pravic.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33354077V poglavju so predstavljeni rezultati raziskave o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji, osredotoča pa se na družine in družinska razmerja. Posebna pozornost je namenjena procesu razkritja in njegovim posledicam za odnose med družinskimi člani_cami. Avtor in avtorica vpeljeta koncepta transparentnega in družinskega klozeta, da bi opisalasituacijo, v kateri so družinski člani_ce seznanjeni o istospolni usmerjenosti otroka, a to dejstvo zavračajo. Vse to ima pomembne posledice za geje in lezbijke in njihove družinske člane_ice.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 56547682V članku primerjamo študentske proteste v zadnjem desetletju s študentskimi upori v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in preverjamo, kaj nam ta primerjava pove o izvorih in razlogih študentskega aktivizma in načinih participacije v družbi. Glavna teza članka je, da se danes študentski aktivizem ne le izraža drugače, ampak se tudi drugače vrednoti v družbi. Študentje niso več prepoznani kot akterji družbenih sprememb. V Sloveniji se je položaj mladih spremenil od simbolnih reprezentantov družbenih sprememb v času socializma v običajno družbeno skupino brez posebnega družbenega pomena v sedanjem času. Poglaviten razlog za to je oslabljen položaj mladih v sodobnih družbah in novi pogoji odraščanja, ki potiskajo mlade iz javne sfere v zasebnost. Predpostavljamo, da so se posledično tudi študentje sprijaznili s svojim položajem podaljšane mladosti in svojo življenjsko situacijo in svoje integracije v »odraslo družbo« ne povezujejo več s potrebo po kakih radikalnejših spremembah v dominantni kulturi in družbeni ureditvi.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33406301Predavanje je bilo izvedeno za doktorske študente_ke na Univerzi v Jyväskyli, Finska. O internacionalizaciji smo govorili z dveh vidikov in sicer o možnostih, ki jih za povezovanje, izmenjavo izkušenj in raziskovanje ponujajo spletna orodja in o možnostih, ki jih ponuja osebno potovanje na tuje. Namreč internacionalizacija, ki jo izvajamo osebno tako, da se odpravimo na pot, omogoča izkušnjo, ki se ne veže le na znanstveno temo, ki jo proučujemo, temveč se nas dodatke tudi drugače. Omogoča kulturno in osebno (pre)izkušnjo in sprejemanje drugosti, ki je tesno povezano s tem, kako vidimo nek znanstven problem in kako ga interpretiramo. Sicer lahko spletna orodja bistveno olajšajo delo, vendar ne omogočajo medkulturnih ali drugih izkušenj, zato ne more nadomestiti klasičnega osebnega potovanja.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 4340325Znanost je, kot vsa druga področja intelektualnih dejavnosti, odvisna od zgodovinskih okoliščin, ideoloških prepričanj in vladajočih norm. Prevladujoči diskurzi, vrednotenja in pojmovanja, povezani s spolno razliko v določeni družbi in kulturi, vplivajo na znanstveni študij in znanstveno prakso. Uveljavljanje pogojev za enakost med spoloma v znanstvenem delu je ena ključnih sestavin notranje demokratizacije znanosti. Izkaže se, da znanstveno raziskovanje postane bolj objektivno, če pridejo na dan neprevprašani predsodki in pristranska vrednotenja. Enako velja za prikrite politične in ekonomske pritiske na znanstvenike. Ko analiziramo sistemske/strukturne, epistemološke in metodološke probleme v sodobnih razpravah o položaju in možnostih žensk v znanosti, se dejansko sprašujemo in raziskujemo, kje so ovire, ki ženskam preprečujejo polno sodelovanje v delu znanstvenih skupnosti. Sprašujemo se tudi, kako se boriti proti spolni neenakosti v znanosti in ugotavljamo, da je to zelo težko. Borba proti diskriminatornim praksa v znanosti je nekaj povsem drugega, kot na primer v politiki ali ekonomiji. V znanosti se srečamo s prepričanji, da to niso pristranosti ali predsodki, ampak ugotovitve, ki jih je potrdila znanost sama. Prikazani podatki v monografiji so običajno skriti pred pogledom javnosti in kritiki ter kažejo na prikrite oblike diskriminacije v znanosti; na prikrite vrednostne predpostavke o vlogi žensk v znanosti, v kriterijih za znanstveno delo in znanstveno napredovanje, v pomenu posameznih znanstvenih disciplin, v odličnosti v znanosti. S prevpraševanjem o enakosti med spoloma v znanosti posegamo globlje kot le v ureditev znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti, znanstvenih in akademskih ustanov. Načenjamo mnoge slepe pege uveljavljenih pogledov na znanost. Sprašujemo se tudi, kako naj se borimo zoper spolno neenakost in diskriminatorne prakse v znanosti in ugotavljamo, da je to zelo težko. Odsotnost razmisleka o enakih možnostih v znanosti vodi v najmanj dve nevarnosti. Prva je tveganje, da se veliko družbenih in individualnih vlaganj v človeški kapital izgubi, če se velik del teh investicij ne uresniči na produktiven način. Druga nevarnost pa je v nazadovanju v prizadevanjih za enakopravnost moških in žensk na vseh področjih življenja, kar je eden od pomembnih ciljev sodobnih demokracij in razvoja družb. Ta problematika in teme so obravnavane v predloženi monografiji. Posebno pozornost smo v monografiji posvetili analizi vpliva finančne in ekonomske krize – v posebnem, nesorazmernih varčevalnih ukrepov na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti – na nesorazmerno visok delež žensk v prekarnih zaposlitvah v znanosti.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 1550733