Članek obravnava nedavni diskurzivni obrat v reprezentaciji “Balkana” v slovenskem tisku. Osredotoča se na strategije, ki jih mediji, posebej t.i. levo usmerjeni mediji, uporabljajo za konstruiranje identitet migrantskih delavcev v Sloveniji. Z uporabo kritične analize diskruza pokaže, kako se mediji skušajo izogniti balkanizmu, tako, da oblikujejo bolj inkluzivno in demokratično retoriko o migrantskih delavcih in, kako delavci v slovenski družbi postanejo legitimni “drugi” samo, če so konstruirani kot nemočne žrtve. Članek analizira vlogo žrtve v slovenskem imaginariju, njenega deziluzijskega junaka, ki predstavlja označevalca kolektivne nacionalne identifikacije, skuša pa tudi pokazati, kako so karakteristike žrtvenega junaka transponirane v podobo migrantskega delavca iz bivše Jugoslavije s tem, ko migrantske delavce opisuje s pomočjo viktimizacijske retorike, ki je uokvirjena v humanitarnem diskurzu. Cilj članka je tudi polemika z avtorico Mario Todorovo in njeno opredelitvijo balkanizma. Članek sklene, da je viktimizacija pravzaprav proces desubjektivacije za poskus ohranitve razmerij moči med Evropo in Balkanom.
COBISS.SI-ID: 33388381
Znanstvena monografija obravnava različne vidike družbene vloge medicine in vpliv sodobne medicine na vsakdanje življenje ljudi. Predstavlja zdravje kot družbeni pojav in medicino kot vedo, ki ima pomembne družbene implikacije. Obravnava pojme in koncepte zdravja in bolezni, kulturne in ideološke pomene bolezni, vključno z njeno uporabo kot metaforo za družbene deviantnosti, kot tudi proces medikalizacije vsakdanjega življenja. S pomočjo empiričnih analiz javnomnenjskih podatkov raziskuje in preverja, kako globoko so pojmovanja zdravja in bolezni vključena v družbeno realnost. 'Prisotnost' moderne medicine v vsakdanjem življenju ljudi se zdi precejšnja, še posebej v kontekstu staranja prebivalstva, kjer se zdi, da je medicina zamenjala religijo kot tisto, ki lahko 'omili' tegobe staranja. Poleg pregleda empirično informiranih sodobnih teoretskih razprav o vlogi zdravja in medicine v vsakdanjem življenju ljudi, pa je pomemben prispevek monografije v empiričnih analizah. Monografija predstavi primerjalno analizo kazalnikov zdravja v 30 letnem časovnem razponu. Predvsem empirično preverjanje samoocen zdravja v 30 letnem razponu in v dveh političnih sistemih je zelo redka in posebna sociološka analiza, ki omogoča preverjanje tega, kako sprememba političnega sistema, tranzicijske spremembe, večje epizode družbenega stresa in ekonomska kriza vplivajo na samooceno zdravja in počutja ljudi.
COBISS.SI-ID: 32797277
Edini gej na vasi: vsakdanje življenje gejev in lezbijk v ruralni Sloveniji. Članek se ukvarja s primerjavo značilnosti, izkušenj in percepcij vsakdanjega življenja gejev in lezbijk, ki živijo v ruralnih in urbanih predelih Slovenije. Avtorja se osredotočita na naslednje tematske vidike: (1) razkritje; (2) intimna razmerja; (3) dostop do in uporaba gejevske infrastrukture; (4) nasilje nad geji in lezbijkami. Članek naslavlja in razpravlja tudi o razlikovanju urbano/ruralno kot Zahodnemu konstruktu, ki ni nujno uporaben za druge družbene in socialne kontekste. Na primeru Slovenije avtorja presprašujeta samoumevnost te delitve kot analitičnega koncepta. Na podlagi rezultatov raziskave zaključita, da potrebuje koncept nenehno prespraševanje in re-interpretiranje v konktrenih družbenih in kulturnih kontekstih. Značilnosti vsakdanjega življenja gejev in lezbijk tako v ruralnem kot v urbanem okolju v Sloveniji vodi do zaključka, da je treba delitev ruralno/urbano uporabljati z mero previdnosti tudi znotraj specifičnega družbenega in kulturnega konteksta, upoštevajoč kompleksnosti vsakdanjega življenja in različnih dejavnikov, ki vplivajo nanj.
COBISS.SI-ID: 32494685
Dostopnost alkohola je močno povezana s čezmerno rabo alkohola. Namen te slovenske raziskave je bil preučiti morebiten vpliv socialnega marketinga na doslednejše spoštovanje zakonodajnega predpisa o minimalni starosti za nakup alkohola v maloprodajnih trgovinah. Po kvazi-eksperimentalnih principih so v štirih slovenskih mestih v 24 maloprodajnih trgovinah izvedli intervencijo »18 je zakon« (opremili so jih s promocijskimi materiali, ki pojasnjujejo zakonodajni predpis, pripomočki za lažje izračunavanje starosti kupca, in risanim supreherojem, po imenu »Zakon«), pri čemer so pred in po izvedbi intervencije mladoletniki v istih maloprodajnih trgovinah poskusili kupiti alkohol (mistery shopping). Pred intervencijo je bila raven nespoštovanja zakona o minimalni starosti za nakup alkohola s strani prodajalcev visoka – v 96 % primerov so mladoletniki uspešno kupili alkohol. Po intervenciji je odstotek uspešnih nakupov alkohola padel na 67 %. Ugotovitve potrjujejo obstoj t.i. »prodajalčeve dileme« pri spoštovanju alkoholne zakonodaje v Sloveniji, ki nastane zaradi razkoraka med prodajalčevimi osebnimi interesi (prodati) in interesi javnosti (zaščititi pred škodo). Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so socialno-marketinške intervencije lahko uspešno orodje za doslednejše spoštovanje zakonodaje ustreznih deležnikov.
COBISS.SI-ID: 34011741
Članek raziskuje vključenost staršev v izobraževalne poteke otrok v Evropi. Analiza je umeščena v okviru treh dominantnih sodobnih družbenih procesov, ki so bili prepoznani kot ključni dejavniki v izobraževalnih in življenjskih potekih mladih danes, to so famillializacija, institucionalizacija in individualizacija. Članek temelji na kvalitativnih podatkih, ki so bili zbrani v intervjujih s starši osnovnošolcev_k v prikrajšanih predelih mest v osmih evropskih državah v okviru raziskovalnega projekta GOETE. Analiza je fokusirana na specifične vedenjske aspekte, ki so bili identificirani kot najbolj relevantni v empiričnem gradivu: izobraževalne aspiracije staršev in njihovi načrti za prihodnost otrok, vloga staršev v procesu odločanja v izobraževalnih potekih in prehodih, sodelovanje staršev v šoli in podpora staršev pri šolskem delu. Najbolj osupljiva je ugotovitev o vztrajnem poudarku na individualni odgovornosti glede izobrazbe tako staršev kot otrok. Starši se zavedajo da prihodnost njihovih otrok ni odvisna le od dela učiteljev_ic ampak v veliki in naraščajoči meri tudi od staršev kot koedukatorjev. Tovrstno zavedanje staršev rezultira v visoki stopnji zaupanja v moč izobrazbe, ki je soočena s starševskim skepticizmom, kadar doživijo pomanjkanje podpore šole ali pa oddaljene odnose in komunikacijo med starši in učitelji_cami.
COBISS.SI-ID: 33184861