Namen članka je analizirati razmerja med različnimi akterji vključenimi v izobraževalne poteke v Sloveniji, razumeti njihove različne perspektive in ugotavljati porazdelitev aspiracij, odgovornosti in podpor v izobraževalnih potekih šolarjev. Ključno raziskovalno vprašanje, s pomočjo katerega bomo analizirali podatke, je: kaj različni akterji menijo o pomenu izobraževanja; kakšni so pogledi in izkušnje različnih akterjev na prehode v izobraževalnih potekih. Raziskovalna metoda so polstrukturirani intervjuji z različnimi akterji (učenci, starši, učitelji, svetovalci, eksperti). Skozi analizo intervjujev z vsemi bistvenimi akterji v izobraževalnem procesu: eksperti na nacionalni ravni in lokalni ravni, učitelji, starši in učenci, smo ugotovili vrsto dilem in protislovij v odnosu do izobraževalnih potekov pa tudi do vloge posameznih akterjev v tem procesu. Vsi akterji, ki smo jih intervjuirali, so si bili enotni v eni točki, da je izobraževanje zelo pomembno za življenjski potek učencev. Mednarodna primerjava pokaže, da so aspiracije staršev in otrok v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Obstaja vrsta razlogov za to. Najpomembnejši je pomembnost izobraževanja in vpliv izobraževanja na življenjske priložnosti šolarjev ter pomanjkanje alternativnih možnosti, ki bi šolarjem omogočale doseči zadovoljive in stabilne položaje v družbi. Vendar se akterji razlikujejo glede tega, kako naj šolarji dosežejo čim boljšo izobrazbo, predvsem kako motivirati mlade za izpolnjevanje šolskih zahtev. Kar je sicer bil pozitiven trend demokratizacije šolstva, se pravi vsakemu državljanu ali državljanki omogočiti šolsko izobrazbo, ki ustreza njegovim sposobnostim, je danes prešlo v nekaj drugega. Ugotovili smo, da s tem, ko šola producira ogromno število spričeval, diplom, omogoča, da se ključne odločitve glede zaposlitev prenašajo na zaposlovalce. To, kar je včasih bila vloga šole, da je omejila samovoljo zaposlovalcev, to funkcijo počasi šola izgublja. Opravlja le bolj ali manj negativno funkcijo selekcije; brez spričevala, diplome posameznik ne more niti nadaljevati šolanja, niti se zaposliti, vendar diploma ne odloča o tem, ali bo zaposlitev dobil ali ne.
COBISS.SI-ID: 32494941
Članek je nastal na podlagi rezultatov Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih. Predstavljeni so ključni rezultati dela raziskave, ki se nanaša na fizično in duševno stanje žensk, ki so imele izkušnjo nasilja in imajo zaradi tega zdravstvene posledice. Ženske, ki so preživele nasilje, slabše ocenjujejo svoje zdravje, še posebno visoka je incidenca rednih misli na samomor, ki je najvišja pri ženskah, ki so preživele spolno nasilja in nekoliko nižja pri ženskah, ki si preživele fizično nasilje. Različne oblike fizičnega nasilja povzročajo trajne fizične poškodbe, ki kažejo na intenzivnost tega nasilja. Različne oblike spolnega nasilja pa pogosteje povzročajo globoke duševne težave, manj pa je fizičnih posledic.
COBISS.SI-ID: 2860261
Članek z metodo kritične analize diskurza analizira diskurze, ki obravnavajo otroke katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenskih osnovnih šolah. Raziskava bazira na analizi poglobljenih intervjujev in fokusnih skupin, ki smo jih vokviru projekta GOETE izvedli v letu 2011. V intervjuje in fokusne skupine so bili vključeni lokalni eksperti, eksperti, ki delujejo na državni ravni ter učitelji devetih razredov dveh slovenskih osnovnih šol v Kopru in Ljubljani. Z aplikacijo Foucaultovega pojma problematizacije članek ugotavlja, kako se različni empirični fenomeni, vezani na pojem integracije otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenskem šolskem sistemu, konstruirajo kot problem znotraj različnih režimov resnic. Z aplikacijo kritične analize diskurza, članek ugotavlja, kako je problem integracije omenjene skupine otrok konstruiran, interpretiran ter kakšni so predlogi rešitev. S pomočjo foucaultovskega pojma vladljivosti, ki ga razumemo kot skupek institucij, procedur, analiz, refleksij, kalkulacij in taktik, ki omogočajo uveljavitev državne moči, ki si prizadeva urejati populacijo, članek dekonstruira process implementacije pojma integracija. Kajti integracija, ki se navzven kaže kot demokratični poskus vključitve otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenske šole, se v praksi izkaže za klasično asimilacijsko strategijo s problematičnimi ideološkimi implikacijami. Članek pokaže, da je integracijska politika pravzaprav oblika vladljivosti, saj zavoljo nemotenega delovanja šolskega sistema reproducira normalizacijo in totalizacijo vloge otrok katerih prvi jezik ni slovenščina hkrati pa konsolidira dana razmerja moči v družbi ter družbeni nadzor države in družbene večine nad manjšinskimi populacijami. Članek kritično postavlja problem otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v dani družbeno-politično perspektivo kjer politika integracije nastopa predvsem kot etnocentrična ideologija implementirana skozi disciplinske prakse, diskurze in strategije.
COBISS.SI-ID: 32495197
Prispevek razpravlja o vplivu različnih oblik kulturnega kapitala (institucionalnega, objektiviranega in utelešenega) na samooceno zdravja. Metode: Vpliv kulturnega kapitala na zdravje je ocenjen z metodo nagnjenja in temelji na anketnih podatkih raziskave "Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija (2010)". Vzorec za analizo sestavlja 820 oseb, starih med 18 in 75 let, s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana ali Mestni občini Maribor. Analiza proučuje vpliv kulturnega kapitala na samooceno zdravja in preverja, ali se pri tem pojavljajo razlike med spoloma. Rezultati: Kulturni kapital pozitivno učinkuje na zdravje: osebe z več kulturnega kapitala bolje ocenjujejo svoje zdravje kot osebe z nizkim kulturnim kapitalom. Vse oblike kulturnega kapitala imajo statistično značilen pozitivni učinek na samooceno zdravja pri ženskah, pri moških pa ima statistično značilen pozitivni učinek na samooceno zdravja samo celotni kulturni kapital. Zaključki: Kulturni kapital je pomemben vir za odpravljanje,vzpostavljanje ali za ohranjanje razlik v zdravju.
COBISS.SI-ID: 2859493
Članek analizira spremembe v spolni delitvi dela in novejši fenomen aktivnega očetovstva v Sloveniji. Avtorici izhajata iz empiričnih podatkov in dokazujeta, da so spremembe najbolj opazne v vrednotah in pričakovanjih posameznikov, manj pa v samih praksah. Članek se osredotoča na sprememb v očetovski vlogi in posledicah za spolno delitev dela. T.i. novo ali aktivno očetovstvo je v Sloveniji prisotno kvečjemu v obliki podporne očetovske vloge, ki pa reproducira pozicijo materinstva in materinjenja kot primarne starševske vloge, očetovstvo pa postavlja v sekundarno, podporno pozicijo. Avtorici razmmišljata o družbenih kontekstih, subjektivnih in strukturnih dejavnikih oz. ovirah pri spremembah v spolni delitvi družinskega dela v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 31835997