Članek obravnava nedavni diskurzivni obrat v reprezentaciji “Balkana” v slovenskem tisku. Osredotoča se na strategije, ki jih mediji, posebej t.i. levo usmerjeni mediji, uporabljajo za konstruiranje identitet migrantskih delavcev v Sloveniji. Z uporabo kritične analize diskruza pokaže, kako se mediji skušajo izogniti balkanizmu, tako, da oblikujejo bolj inkluzivno in demokratično retoriko o migrantskih delavcih in, kako delavci v slovenski družbi postanejo legitimni “drugi” samo, če so konstruirani kot nemočne žrtve. Članek analizira vlogo žrtve v slovenskem imaginariju, njenega deziluzijskega junaka, ki predstavlja označevalca kolektivne nacionalne identifikacije, skuša pa tudi pokazati, kako so karakteristike žrtvenega junaka transponirane v podobo migrantskega delavca iz bivše Jugoslavije s tem, ko migrantske delavce opisuje s pomočjo viktimizacijske retorike, ki je uokvirjena v humanitarnem diskurzu. Cilj članka je tudi polemika z avtorico Mario Todorovo in njeno opredelitvijo balkanizma. Članek sklene, da je viktimizacija pravzaprav proces desubjektivacije za poskus ohranitve razmerij moči med Evropo in Balkanom.
COBISS.SI-ID: 33388381
Članek raziskuje vključenost staršev v izobraževalne poteke otrok v Evropi. Analiza je umeščena v okviru treh dominantnih sodobnih družbenih procesov, ki so bili prepoznani kot ključni dejavniki v izobraževalnih in življenjskih potekih mladih danes, to so famillializacija, institucionalizacija in individualizacija. Članek temelji na kvalitativnih podatkih, ki so bili zbrani v intervjujih s starši osnovnošolcev in osnovnošolk v prikrajšanih predelih mest v osmih evropskih državah v okviru raziskovalnega projekta GOETE. Analiza je fokusirana na specifične vedenjske aspekte, ki so bili identificirani kot najbolj relevantni v empiričnem gradivu: izobraževalne aspiracije staršev in njihovi načrti za prihodnost otrok, vloga staršev v procesu odločanja v izobraževalnih potekih in prehodih, sodelovanje staršev v šoli in podpora staršev pri šolskem delu. Najbolj osupljiva je ugotovitev o vztrajnem poudarku na individualni odgovornosti glede izobrazbe tako staršev kot otrok. Starši se zavedajo da prihodnost njihovih otrok ni odvisna le od dela učiteljev ampak v veliki in naraščajoči meri tudi od staršev kot koedukatorjev. Tovrstno zavedanje staršev rezultira v visoki stopnji zaupanja v moč izobrazbe, ki je soočena s starševskim skepticizmom, kadar doživijo pomanjkanje podpore šole ali pa oddaljene odnose in komunikacijo med starši in učitelji.
COBISS.SI-ID: 33184861
Kako različno se razvijajo izobraževalni poteki mladih na prehodu med osnovnim in srednješolskim izobraževanjem in usposabljanjem – tudi med učenci in učenkami, ki so označeni kot depriviligirani glede na njihovo socialno ozadje, spol ali etnično pripadnost? Namen članka je razumeti vlogo odločanja pri nastajanju izobraževalnih potekov. Na podlagi analize kvalitativnih intervjujev z učenci in učenkami iz šol na prikrajšanih območjih so bili identificirani vzorci izobraževalnih potekov glede na prekinitve, ki jih vključujejo, destinacije, ki so bile izbrane in stopnjo izbire, ki so jih imeli mladi. Poglobljena analiza zglednih primerov pa kaže, da se tudi znotraj podobnih vzorcev potekov procesi odločanja odvijajo na različne načine. Zato so v članku razdelane tudi konstelacije odločanja, ki prečijo vzorce izobraževalnih potekov. Dejstvo, da tako institucionalne strukture različnih izobraževalnih sistemov kot tudi posamezne biografske usmeritve ustvarijo razliko razkriva kompleksnost izobraževalnih potekov v medsebojnem delovanje strukture in delovanja.
COBISS.SI-ID: 33185117
Prispevek osvetljuje, kako se v slovenskem tisku konstruira identiteta migrantskih delavcev iz bivših jugoslovanskih republik. S pomočjo kritične analize diskurza prispevek pokaže soobstoj dveh diskurzov o migrantskih delavcih - balkanizacijskega in viktimizacijskega. Četudi se mediji skušajo ogniti stereotipizacijam in eksplicitnim oblikam sovražnega govora, se pri reprezentaciji migrantskih delavcev poslužujejo implicitnih diskurzivnih strategij s katerimi vzdržujejo dana družbena razmerja moči. Članek pokaže, da se delavčeva identiteta uokvirja skozi balkanizacijski in viktimizacijski diskurz. Prispevek pokaže, kako se igra balkanizacijskega in viktimizacijskega diskurza steka v proces normaliziranja, tako da migrantski delavec ni več predstavljen kot grožnja večinski populaciji, temveč kot od nje odvisna žrtev. Članek se zaključi z razpravo o viktimizaciji kot procesu politične desubjektivacije migrantskega delavca ter poudari utrjevanje razmerij moči med zahodno Evropo in Balkanom. KLJUČNE BESEDE: imigracija, balkanizacija, viktimizacija
COBISS.SI-ID: 38035245
Članek predstavlja rezultate prve nacionalne raziskave o intimnih življenjskih stilih študentov in študentk v Sloveniji in se osredotoča na analizo družbenih pogojev, v katere je umeščen prvi spolni odnos (PSO). Upoštevajoč relevantne teorije o družbenih spremembah v sferi intimnosti in seksualnosti v pozni modernosti (Giddens, Bauman) avtorji domnevajo, da so pomembno spremenile družbene oblike seksualnosti ne pa tudi vsebina. Članek se osredotoča na dve glavni raziskovalni vprašanji: prvič, ali je izkušnja PSO bližje Giddensovemu konceptu čistega razmerja ali Baumanovemu konceptu čistega seksualnega srečanja, in ali je tip družbenega razmerja, v katerem se dogodi PSO, povezan z njegovo vsebino (še posebej motivi in občutki, ki ga spremljajo); drugič, ali je družbeno razmerje, v katerem študenti in študentke izkušajo svoj PSO v resnici osvobojeno družbenih prisil (npr. spol, družbeni status in vernost). Podatki potrjujejo močno povezanost med tipom razmerja, v katerem se je zgodil PSO in modalitetami tega seksualnega izkustva. PSO, ki so umeščeni v stalna partnerska razmerja, se razlikujejo od tistih, ki se zgodijo v priložnostnih razmerjih, čeprav razlike niso vedno signifikantne.
COBISS.SI-ID: 33474909