Empirični izsledki kažejo, da je portfolio pomemben inštrument za spodbujanje učiteljevega strokovnega razvoja. Kljub temu pa imajo slovenski učitelji le malo izkušenj z njegovo uporabo pri poučevanju. Da bi zapolnili to vrzel, je bil učiteljev portfolio vključen kot raziskovalni inštrument v nacionalno raziskavo, v kateri je bila glavni predmet raziskave preučitev možnosti za vpeljavo poučevanja drugega tujega jezika v prvo triletje osnovne šole. Temeljni cilji uporabe portfolia so bili: (1) aktivno spremljanje uvajanja tujega jezika, (2) razvoj ustreznega poučevanja tujega jezika na osnovi kritične strokovne refleksije, (3) evalvacija procesa poučevanja. Raziskovalni rezultati so potrdili trojni učinek portfolia, poleg tega so tudi učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, prepoznali njegovo vrednost. Učitelji so prepoznali tudi določene težave, ki se pojavljajo ob vodenju portfolia, kot je to denimo pomanjkljiva uporaba lastnih učnih strategij ter površinsko razumevanje samo-uravnavanja. Izsledki potrjujejo pomembnost temeljite priprave učiteljev na uporabo portfolia.
COBISS.SI-ID: 9948745
V zadnjih desetletjih se države EU soočajo s pomembnimi družbenimi, kulturnimi, gospodarskimi in tehnološkimi izzivi. Posledica teh sprememb se kaže tudi v konkretnem pedagoškem delu učiteljev. Učiteljeve poklicne naloge postajajo vse bolj kompleksne in zahtevne, pričakovanja družbe do učiteljev pa vse višja, zato postaja izobraževanje učiteljev in njihova priprava na vstop v poklic vse pomembnejša. Začetno poklicno delovanje učiteljev predstavlja izjemno pomembno obdobje z dolgoročnim vplivom na nadaljnji profesionalni razvoj učiteljev. Buchberger idr. (2001) ugotavljajo, da je sistematično in usklajeno uvajanje učiteljev začetnikov v poklicno kulturo šole v sedanjem sistemu izobraževanja učiteljev v Evropi nekakšna slepa pega, saj se mnogi pozitivni učinki, doseženi v času študija, z začetkom poklicnega delovanja izničijo. To potrjuje potrebo po oblikovanju sistematičnih modelov kakovostnega uvajanja začetnikov. V prispevku avtorici izhajajoč iz raziskav profesionalnega razvoja učiteljev, osvetlila značilnosti začetnikov, prikažeta različne modele uvajanja začetnikov v evropskem prostoru in podata usmeritve za spodbujanje profesionalnega razvoja učiteljev v začetnem obdobju.
COBISS.SI-ID: 10046793
Sodobni likovni kurikulumi izhajajo iz predpostavke, da je lahko likovno izobraževanje kakovostno izvedeno le z izvajanjem produktivnih in receptivnih likovnih dejavnosti. V likovno pedagoški praksi lahko sledimo spodbudam k likovnemu izražanju, manj pozornosti pa je namenjene razvijanju likovne apreciacije, ki temelji na razvijanju čim bolj subtilne percepcije umetniškega dela. Učenci imajo torej manj priložnosti za učenje, kako gledati umetniško delo, ga razumeti in v njem uživati. V razpravi so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri smo spremljali razvoj likovno apreciativnih sposobnosti učencev v zadnjem triletju osnovne šole. Raven apreciativnih sposobnosti je dokaj povprečna, imajo pa višje razvite apreciativne sposobnosti starejši učenci in dekleta. Glede na stratum šole statistično značilnih razlik nismo zaznali.
COBISS.SI-ID: 20779784
Študija obravnava materialno podporo za praktično delo pri pouku naravoslovja v nižjih razredih osnovne šole. Odgovarja na vprašanje, zakaj prihaja do razlik pri nacionalnih preizkusih znanja glede na socialno-ekonomsko razvitost okolja kljub dejstvu, da so šole enako opremljene. Imeli smo dve skupini učiteljev: iz manj razvite regije (N=337) in razvitejše regije (N=160) – kriterij »indeks razvojne ogroženosti«. Materialna oprema za eksperimeniranje je v nižjih razredih slaba. Socialno-gospodarska razvitost ne vpliva na doživljanje težav, kot so: pomanjkanje materiala in opreme, prevelike skupine, slabi prostorski pogoji in odsotnost pomočnika. Opremo za eksperimentiranje zagotavlja šola, material pa prinesejo večinoma učenci sami. Primerjava med razvitejšo in manj razvito regijo je pokazala, da učenci iz razvitejšega okolja pogosteje prinašajo material, kar zagotavlja več eksperimentalnega dela. Lahko zaključimo, da kljub temu, da so materialni pogoji v vseh slovenskih šolah podobni, prihaja do razlik v stopnji razvoja posameznih naravoslovnih kompetenc. V razvitejši regiji primanjkljaj pri materialni podpori nadomestijo učenci iz domačega okolja.
COBISS.SI-ID: 20824072
Šolsko okolje se preučuje kot fizično ali grajeno učno okolje prilagojeno za izvajanje pouka, ki pa deluje tudi kot dodatni dejavnik pouka. Pri načrtovanju novih in pri načrtovanju obnove obstoječih šolskih stavb naj bi arhitekti izhajali iz potreb in želja njihovih uporabnikov in vključili učence in ostale deležnike v skupno načrtovanje. V raziskavi smo predstavili nekatera stališča učiteljev glede notranjega in zunanjega šolskega okolja. Raziskava predstavlja tudi rezultate analize risb učencev o šolskem prostoru, ki kažejo, da moramo vključiti učitelje in učence v skupno načrtovanje z namenom, da bi postale šole bolj uporabne, udobne, ekološko naravnane in povezane z naravo.
COBISS.SI-ID: 1536678596