Prva natisnjena prekmurska slovnica (Avgust Pavel: Vend nyelvtan). Prevod je delo Marije Bajzek, Jesenšek je uredil slovnico tako, da je na levi strani objavljen madžarski tipkopis, na desni slovenski prevod; uredil in uskladil je slovensko slovniško terminologijo in dodal pet razprav o Pavlu in prekmurskem jeziku na koncu slovnice. Slovnica ima velik pomen za uveljavitev prekmurskega jezika kot (nekoč) knjižnega, za raziskovalce tega jezika doma in po svetu ter za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Porabju. S to izdajo dobiva prekmurski knjižni jezik 18. in 19. stoletja tudi svojo potrditev (normo in predpis) v edini/prvi natisnjeni slovnici -- ob Košičevih in Kardoševih slovnicah oz. jezikovnih učbenikih madžarskega jezika.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 75409409Namen projekta »Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja« je zagotoviti vzgojiteljem in učiteljem ter vodstvenim kadrom dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Prekmurju in Porabju možnosti za jezikovno usposabljanje v jeziku manjšin ter posodabljanje izobraževalnega sistema v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Temeljni cilj projekta je dvig jezikovih kompetenc pedagoških delavcev v jeziku manjšin v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja, s tem povezano pa tudi dvig konkurenčnosti znanja otrok, ki obiskujejo dvojezične vzgojno-izobraževalne ustanove. Posredno se bo tako izboljšala kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja, predvsem poučevanja madžarskega in slovenskega jezika kot jezika manjšin v Prekmurju in Porabju. V letu 2014 so bile izvedene štiri jezikovne delavnice za učitelje razrednega pouka in štiri za učitelje višjih razredov dvojezičnih šol v Porabju, v šolskem letu 2014/15 pa do sedaj ena jezikovna delavnica za učitelje razrednega pouka in ena za učitelje višjih razredov; vsaka jezikovna delavnica traja šest ur. V šolskem letu 2014/2015 bodo izvedene še tri jezikovne delavnice, skupno torej za vsako skupino učiteljev osem jezikovnih delavnic v dveh šolskih letih. Prva jezikovna delavnica, naslovljena Didaktika pouka – učitelji in učenci v narodnostni šoli, je temeljila na praktičnem prikazu metodološke raznovrstnosti obravnave umetnostnih besedil, prilagojeno različnim stopnjam izobraževanja in različni stopnji obvladovanja (slovenskega ali madžarskega) jezika tako učiteljev kot učencev. V drugi jezikovni delavnici, naslovljeni Preverjanje in ocenjevanje znanja, so bile zakonsko in s primeri iz prakse prikazane vrste preverjanja ter ocenjevanja v slovenskih osnovnih šolah in primerjane z madžarskim sistemom. Tretja jezikovna delavnica, naslovljena Pisni preizkusi znanja, napotki za njihovo pripravo in strategija postavljanja vprašanj, je temeljila na obravnavi sestave pisnih preizkusov znanja v teoretičnem smislu, v praktičnem delu pa so bile analizirane končne oblike pisnega preizkusa. Četrta jezikovna delavnica, naslovljena Analiza praktičnih primerov pisnih preizkusov znanja s poudarkom na njihovih prednostih in pomanjkljivostih ter smernice za njihovo uporabo, je bila v celoti praktično naravnana, ob Napotkih za sestavo pisnih preizkusov znanja v osnovni šoli (NPZ) je bil osmišljen pomen pisnih preizkusov, ovrednoteni so bili cilji, preverjene merske karakteristike pisnih preizkusov, vse pa analizirano ob praktičnem primeru analize pisnega preizkusa. Peta jezikovna delavnica, naslovljena Bralne učne strategije, je zajela pregled bralno-učnih strategij, kot so jih teoretično zastavili tako domači kot tudi tuji avtorji. Ob praktičnem primeru obravnave besedila so udeleženci samostojno izvedli del učne ure z bralno-učnimi strategijami pred branjem, med njim in po njem.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 20617480Siloviti ekonomsko-politicni in kulturni procesi so na prelomu tisocletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okolišcin intenzivno vkljucujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na podrocju leksike. Z novo pojavnostjo se vecajo ubesedovalne potrebe, s silno družbeno-ekonomsko konkurencnostjo pa se hkrati ustvarjajo besedne inovacije s funkcijo estetskega in ekspresivnega ucinkovanja. Z ozirom na to se disertacijska leksikološka raziskava z naslovom Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika usmerja na besedotvorna vprašanja, ki so odraz novih jezikovnih pojavnosti in neustavljivih globalizacijskih tokov, pri tem pa sooca tvorbeno tipicno s tvorbeno netipicno paradigmo. Izhodišce besedotvorne obravnave je gradivo, zajeto v Novejšo slovensko leksiko (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (2009) oz. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), dopolnjeno pa je še s korpusno potrjenimi in paberkovalno pridobljenimi priložnostnimi tvorjenkami. Doktorska disertacija je osredinjena na morfemskostrukturni in semanticni prikaz novih tvorjenih besed in prinaša vpogled v aktualno besedotvorno stanje slovenšcine. Na osnovi tipološke predstavitve tvorbenih lastnosti novoustvarjene slovenske leksike so opredeljeni jezikovnosistemsko predvidljivi in nesistemski tvorbeni postopki ter izpostavljeni novi tipi morfemske družljivosti, ki pogosto vznikajo kot posledica aktivnih internacionalnih povezav. Slednje vpliva tudi na normiranost posameznih obrazilnomorfemskih sestavin, zato so s statisticno analizo izpostavljeni obrazilna kontinuiteta, porast in upad produktivnosti nekaterih obrazilnih morfemov. Rezultati poudarjajo internacionalizacijo slovenske leksike, ki dviguje oz. niža frekvencnost dolocenih tvorbenih sredstev in omogoca tvorbeno hibridizacijo. Posebna pozornost pa je namenjena tudi besedam, ki z neustaljeno morfemsko kombinatoriko tvorijo stilnoefektivno zaznamovano leksiko. Danes je tvorba besed pogosto tudi orodje za kreativno oblikovanje ekspresivno ucinkujocih leksemov, vzporednih že obstojecim. Nove besede ne nastajajo zgolj s težnjo po zapolnjevanju designativnih potreb, temvec tudi kot rezultat besedne ekspresije in so odraz tvorbene pestrosti slovenskega jezika. Ob tem se v disertacijskem delu ustvarja locnica med besedotvornimi primeri, ki so potencialna sestavina leksikalnega sistema, in novotvorjenkami, ki ostajajo zunaj jezikovne norme kot okazionalizmi. Doktorska disertacija z okazionalnimi primeri tako poudarja, da slovenski jezik kljub intenzivnim globalizacijskim vplivom pogosto uspeva ohranjati tvorbeno vitalnost in je sposoben leksikalno inovativnost crpati iz globalno neodvisnih in sebi lastnih elementov. Na osnovi gradivnega korpusa novejše slovenšcine se v slovensko lingvistiko tako uvajajo nova spoznanja o zakonitostih in ohranjanju besedotvorne konvencionalnosti na eni strani in nova dognanja o rušenju besedotvorne norme z aktivizacijo novih (para)tvorbenih sredstev na drugi strani.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 20338184Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 19939592V doktorski disertaciji Poezija pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970 se ukvarjamo z analizo enainšestdesetih poetik, ki predstavljajo suverene pesniške glasove najmlajše generacije lirikov na Slovenskem. V uvodnem delu tako predstavljamo temeljne zadrege dane generacije in dejstvo, da se strokovno s to poezijo doslej nihče ni veliko ukvarjal. V nadaljevanju postavljamo deset raziskovalnih hipotez, ki se nanašajo na vse ravni pesniških besedil, zlasti pa je v ospredju tudi vprašanje avtopoetike in skupnih idejnih nastavkov, ter predstavimo pomen disertacije za literarno vedo. Sledi eno pomembnejših poglavij, v katerem predstavljamo izbor metod, s katerimi obravnavamo izbrana pesniška besedila. V metodološkem zaporedju najprej predstavimo metodi zbiranja in selekcije gradiva, zatem pa metodo natančnega branja, ki vsebuje več podmetod, nanašajočih se na analizo zunanje in notranje oblike pesmi. Zatem izoblikujemo končni raziskovalni model, po katerem analiziramo vsako pesem posebej, nato pa po postopku povzemanja določimo skupne nastavke po posameznih pesniških zbirkah, skupnih težnjah posameznih avtorjev in avtoric, nazadnje pa s postopki primerjave pridemo tudi do skupnih ali prevladujočih generacijskih idejnih nastavkov. Posebej izpostavljamo tudi raziskovalne probleme in zatem objavljamo seznam avtorjev in avtoric ter obravnavanih pesniških zbirk, pri čemer je med osrednjimi kriteriji tudi časovni, saj obdelamo pesmi iz zbirk, ki so izšle v obdobju od leta 1990 do 2011. Sledijo tri poglavja, s katerimi generacijo predstavimo s širšega kulturno-literarnega vidika, postavimo pa jo tudi v kontekst prostora in časa. Obdelamo nekaj vidnejših pesniških zbirk, ki nam tudi v nadaljevanju služijo kot poglavitne poetične točke v raziskavi, in generacijo pesnikov umestimo v zgodovinske, prostorske in kulturne okvire. Predstavimo tako njihovo literarno aktivnost kot tudi nabor njihovega širšega kulturnega udejstvovanja, saj večina med njimi niso zgolj pesniki in pesnice, ampak se pojavljajo tudi v drugih kulturnih vlogah. Posebno pozornost namenjamo tudi literarnim zgledom in tistim pesniškim osebnostim, ki jih avtorji in avtorice te generacije najpogosteje omenjajo kot zgled, jih citirajo ali celo odkrito priznavajo simpatijo do njihove poezije. Tako še posebej izpostavljamo navduševanje nad 10 poetikama Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna ter nekaterih modernistov in postmodernistov. Navedemo tudi nekaj pesniških zgledov iz sveta, vendar v tem poglavju le na izvenbesedilni ravni, primere očitnega vpliva na same poetike skozi medbesedilnost ali pesniške ideje pa dokazujemo v nadaljevanju. V osrednjem delu disertacije se lotimo natančne analize po sklopih, vsako poetiko posebej, in sicer po načelu dedukcije, tj. od obravnave posameznih besedil k celoti. Vsako od poetik obdelujemo po principu notranje oblike (zgradbe, stila in ritma) in zunanje oblike (zgradbe, stila in ritma), dodajamo pa še analizo idejnih smernic, ki se v besedilih pojavljajo. Zbrane podatke nato še tabelarično prikažemo, saj v tabelo vnesemo le poglavitnejše podatke, nanašajoče se na posamezne poetike, iz mnoštva vseh podatkov pa zatem oblikujemo skupne nastavke, ki jih predstavimo v razpravi. V razpravljalnem delu se tako ponovno lotimo vseh ravni pesniških besedil, iščemo avtopoetične in skupne ideje, posebej pa obdelamo še razvoj poezije znotraj dveh struktur, tj. murnovske in prešernovske. V zadnjih enotah podamo končne ugotovitve oz. opredelitve do prvotno zastavljenih hipotez, vse skupaj pa strnemo še v sklepne misli, ki povzemajo poglavitna spoznanja, obenem pa opozorijo na kopico področij, povezanih z dano generacijo, ki bi jih bilo potrebno še raziskati.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 21267208