Namen članka je prikazati, kako se je v zadnjem času slovenska literarna veda odzivala na književnokritiško in literarnoesejistično prakso. Glavna ugotovitev potrjuje predpostavko, da je v zadnjih desetih ali petnajstih letih nastalo več del, ki so pomembno dopolnila starejše zgodovinske in teoretske uvide. Če k temu dodam še druge znanstvene dogodke, potem je mogoče skleniti, da je literarna veda obe področji reflektirala vitalno in kompetentno.
COBISS.SI-ID: 51797602
Nove tehnologije v zadnjih dveh desetletjih zahtevajo novi model za bralni korikulum (BK) v 21. stoletju. Kognitivna znanost opozarja, da lahko nekatere od teh sprememb resno ogrozijo proces učenja v šoli, kar je povezano z izobraževalnim sistemom, predvsem ali vključno z BK. BK za "Homo zappiens " mora biti sestavljen iz dveh vrst bralnih kompetenc: informativno in eksplikatorno branje/učenje besedila, strategije (= usposobljenost za t. i. off-line branje); učenje bralnih strategij IKT-učenja (=zmožnost t. i. on-line branja). Oboje je pomembno za branj , predvsem za branje naravoslovnih besedil na zaslonu in na papirju (naravoslovni učbeniki in sekundarna znanstvena literatura). Rezultati metaanalize so zelo pomemben del te raziskave -- uporabljena je bila za preučitev učnega kurikuluma za Homo zappiens z naravnimi učitelji naravoslovja v bližnji prihodnosti. Vprašanje je pomembno zato, ker je raziskava dokazala močno povezavo med branlno sposobnostjo, bralnim razumevanjem in uspešnim učenjem, še posebej na področju znanosti. Rezultati so pokazali, da med učitelji naravoslovja ni veliko zanimanja za razvoj bralnih kompetenc za razumevanje znanstvenih besedil.
COBISS.SI-ID: 19990280
Ob 200-letnici rojsta Franca Miklošiča sta FF UM in Občina Ljutomer razglasili Miklošičevo leto, v tem okviru pa je M. Jesenšek organiziral tudi mednarodno znanstveno konferenco o življenjeu in delu najpomembnejšega jezikoslovca 19. stoletja. Ob tej priložnosti je izšla tudi znanstvena monografija (ur. M. Jesenšek) -- razprave so razdeljene v šest poglavij: (1) v prvi je predstavljen Miklošič kot človek in znanstvenik, ki je v jezikoslovju zaznamoval drugo polovico 19. stoletja (Puconja, Schnabl, Stavbar, Kocutar, Jensterle, Tokarz, Maček); (2) v drugi skupini so (primerjalne jezikoslovne) razprave z najširšo slovansko tematiko (Šekli, Pronk, Babič); (3) tretjo skupino združuje Miklošičevo neslovensko jezikoslovje (Labroska, Pandev, Nyomarkay, Grošelj, Karlik, Lipavic Oštir); (4) četrta skupina predstavlja Miklošičevo delo za slovenistiko (Mikulan, Gerd, Orel, Jesenšek, Šek, Ulčnik, Bajzek); (5) peta skupina je dialektološka (Šivic, Zorko, Koletnik); (6) v šesti skupini pa so predstavljene sinhrone raziskave slovenskega in poljskega jezika (Stramljič Breznik, Bańczerowski, Warchał). V Dodatku je predstavljena aktualnost Miklošičevega jezikoslovnega dela (Puconja), temu pa sledi šest povzetkov referatov, ki jih avtorji do zaključka redakcije niso uspeli pripraviti za objavo (Varje Cvetko Orešnik, Mojce Horvat, Janeza Marolta, Majde Merše, Marka Snoja in Jožice Škofic).
COBISS.SI-ID: 76124673
Definicija otroške slikanice vsebuje formalna določila te posebej oblikovane multimodalne knjige: v slikanici mora biti več ilustracij kot besedila, zgornja meja besedila je načeloma 1.800 besed, teme so izbrane glede na otrokove kognitivne sposobnosti v predbralnem obdobju. Glede na interakcijo med besedilom in ilustracijo se pojavljata dve skrajnosti: prva skupina slikanic, v katerih sta besedilo in ilustracija samostojni celoti, in druga skupina slikanic, v katerih je interakcija zelo visoka. Analiza obravnavanih slikanic je temeljila predvsem na ugotavljanju interakcije med besedilom in ilustracijo, pri čemer so naju zanimale vse sestavine, ki lahko nanjo vplivajo: naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi, pisava, postavitev besedila in ilustracij, količina ilustriranih prizorov.
COBISS.SI-ID: 75919873
V najnovejšem proznem besedilu Florjana Lipuša z naslovom Poizvedovanje za imenom, ki je izšlo v letu 2013, deset let po zadnjem objavljenem delu Boštjanov let iz leta 2003, je zanimivo opazovati, v čem sta si besedili podobni, kje se dopolnjujeta in kako zadnje izhaja iz vseh prejšnjih, pa tudi prestopa okvir vsega doslej napisanega.
COBISS.SI-ID: 53575778