Prispevek na časovni osi 1584-2000 predstavlja raznoliko gradivno in tipološko delitev medmetov kot samostojne besedne vrste v najvidnejših slovnicah slovenskega jezika ter ugotavlja, da ju pogojujeta v terminih izražena dva temeljna koncepta, tj. skladenjskofunkcijski in pragmatični.
COBISS.SI-ID: 20552200
Prispevek prinaša razmislek o statusu slovenskega jezika kot učnega jezika na naših državnih univerzah; gre za prizadevanja slovenske rektorske konference, da naj bi se uvedel tuji jezik (angleščina) kot učni jezik oz. da bi se učni jezik na naših univerzah določal v statutih posameznih univerz. Premislek o jezikovnem odpadništvu dela slovenske univerzitetne elite, sklicevanje na tuje študente in napačno razumljena internacionalizacija ter odprtost naših predavanj, skupni evropski univerzitetni prostor, bolonja, želja, da je čim več predavanj v angleščini na eni strani, na drugi pa samobitnost slovenskega jezika, ki je po ustavi uradni/državni/prvi in za večino tudi materni jezik v RS; nasprotja med Predlogom Zakona o visokem šolstvu in določili v Resoluciji in Zakonu o slovenskem jeziku; vprašanja in izzivi, ki jih za slovenski jezik kot učni jezik in jezik znanosti postavljajo taka (na videz) izključujoča se nasprotja.
COBISS.SI-ID: 54742370
Pisatelj Peter Handke (1942), ki je rojen v vasi Grebinj/Griffen na avstrijskem Koroškem in je po materi slovenskega porekla, je eno osrednjih imen sodobne avstrijske oz. nemške književnosti. V mnogih njegovih delih je opaznih veliko slovenskih prvin, ki so tematske, motivne in jezikovne. Zaradi njih ga lahko uvrščamo med značilne predstavnike nemško-slovenskih medkulturnih identitet, kar je v tem članku prikazano na osnovi analiz dveh Handkejevih del, to je romana Ponovitev (Wiederholung) in romana-drame Še vedno vihar (Immer noch Sturm). Obe deli tematizirata tudi zgodovino koroških Slovencev in zlasti odnos med nemščino in slovenščino v Avstriji.
COBISS.SI-ID: 20890376
Monografija prinaša na enem mestu zbran podroben prikaz pojmovanja jezikovne kulture, kot so ga prepoznali v rabi in ga teoretično izrazili številni slovenski (predvsem) jezikoslovci, odražajoč stanje družbe kot celote, njenih posameznih segmentov, kot tudi stanje posameznika, torej glede na formalne in neformalne nosilce jezika. Monografija v prvem delu predstavlja izsledke raziskav in razmišljanj o jezikovni kulturi na Slovenskem v teoretičnem smislu, v drugem delu pa se osredotoča na razmišljanje o jezikovni kulturi in rabi različnih socialnih zvrsti jezika v šolskem sistemu, tudi v zvezi z normativnostjo, za katero pravzaprav ne moremo reči, da se udejanja le v knjižnem jeziku.
COBISS.SI-ID: 80013313
Prispevek obravnava tematsko-slogovne značilnosti kratke proze Milene Mohorič iz obdobja med obema vojnama in pisateljico razkriva tudi kot avtorico pesmi v prozi. Bila je ena najvidnejših ustvarjalk kratke proze, s katero je posegala predvsem v meščanski svet, deloma pa tudi v vzhodnoslovensko kmečko-vaško okolje. Ob tem je napisala še nekaj kratkoproznih pripovedi za mladino. Na več kot pol stoletja pozabljeno pisateljico sta pred petimi leti opozorila Lado Kralj in Peter Scherber z izborom njene kratke proze Kratke zgodbe iz tridesetih let (2010) in jo predstavila predvsem kot avtorico elegantne in vznemirljive meščanske proze iz tridesetih let prejšnjega stoletja, pisane v realističnem slogu. Pričujoči prispevek je osredinjen na njene literarne začetke in ugotavlja, da je Milena Mohorič na začetku literarne poti, tj. med letoma 1927-1929, pisala subjektivnoizpovedne pesmi v prozi, v katerih so opazne še slogovne usedline impresionizma in ekspresionizma.
COBISS.SI-ID: 20889352