Delo predstavlja celovito analizo in kvantitativno oceno vseh razvojnih virov Slovenije. Domači regionalni naravni viri, še vedno dokaj ohranjeni socialni kapital in izobraženi prebivalci, so ključni stebri trajnostnega razvoja Slovenije in vseh njenih pokrajin. Skladnejši regionalni razvoj, decentralizacija in izjemen potencial za varno stopnjo samooskrbe s strateško ključnimi dobrinami (hrana, voda, les in regionalne mavrice obnovljivih virov energije, bogate ekosistemske storitve in biotska raznovrstnost) pa so podporni stebri trajnostnega gospodarskega razvoja in s tem povezane nacionalne varnosti. Glede na lastne naravne vire naj bi bilo jedro slovenskega inovacijskega, trajnostnega razvojno-okoljskega preboja z okoli 50.000–60.000 novimi ozelenjenimi delovnimi mesti do leta 2030 naslednje: a)predelava lesa: 20.000–30.000; b) stabilizacija in čimprejšnje povečanje kmetijskih zemljišč, dvig splošne prehranske samooskrbe s 50–60 % na 80 % in večja vloga delovno intenzivnega sonaravnega, zlasti ekološkega kmetijstva: najmanj 20.000 novih delovnih mest; c) sistematična energetska prenova javnih in zasebnih zgradb: 7000–10.000 novih delovnih mest; d)učinkovita raba energije in večja raba obnovljivih virov energije: najmanj 5000 novih delovnih mest itd.
COBISS.SI-ID: 274445056
Dolgodobni nizi klimatskih podatkov so zelo uporabni za proučevanje regionalnega podnebja v preteklosti, sedanjosti in tudi za projekcije podnebja v bodoče. Primerni so tudi za razumevanje vplivov splošne cirkulacije atmosfere na regionalno podnebje. V prispevku so prikazani rezultati t.i. "wavelet" analize temperaturnih podatkov za meteorološko postajo Zagreb-Grič v obdobju 1864-2010, ki ima za glavni cilj odkriti cikličnost v več kot 100 let dolgem nizu temperaturnih podatkov. Rezultati analize povprečnih mesečnih, zimskih in letnih temperatur zraka so odkrili prisotnost nizko frekvenčne variabilnosti z dominantno periodičnostjo okoli 7,7 let. 7,7 letni cikel je bil odkrit tudi na dolgodobnih temperaturnih podatkih drugod v Evropi, še posebej v Severni in Zahodni Evropi. Vzroka zanj sta lahko severno atlantska oscilacija (NAO) in (ali) spreminjanje Sončeve (geomagnetne) aktivnosti.
COBISS.SI-ID: 56952930
Gomance so piedmontsko polje v severnem delu Dinarskega gorstva, ki predstavljajo geomorfološki in sedimentološki dokaz preteklih poledenitev. V času pleistocene se je polje nahajalo na robu ledenih pokrovov Snežnika in Gorskega kotorja, od koder so odtočni ledeniki dosegali območje Gomanc. Morfogeneza polja je bila rekonstruirana na osnovi geomorfološkega kartiranja, analiz sedimentov in meritvami z georadarjem (GPR), ki so bile podprte z ročnimi vrtinami. Kraška kotanja je bila zakrasela z vertikalnim odtokom pred zadnjo poledenitvijo. Ko je čelo ledenika doseglo kotanjo je celotno dno kotanje zapolnil ledeniški in predledeniški material. Površinski odtok je prevladoval nad kraškim odtokom v večjem delu polja, zlasti, kjer je distalni sediment z majhno efektivno poroznostjo eloval kot akvitard. Ti nanosi so preusmerili površinski odtok na rob polja, ki je deloval kot ponorni rob po vsej svoji dolžini. Na osnovi radiaokarbonske analize sklepamo, da je polje delovalo v času zadnjega poledenitvenega viška.
COBISS.SI-ID: 59399010
Snežnik in Gorski Kotar sta obsežni gorati območji severnega dela Dinarskega gorstva, ki do sedaj nista bili ustrezno proučeni. Z obsežnim terenskim delom, med leti 2011 in 2014 smo uspeli geomorfološko kartirati celotno območje s skupno površino 600 km2. Obsežno območje globokega krasa, ki ga gradijo dobro zakraseli mezozoiski apnenci in ima razvit izključno vertikalni odtok padavinskih vod, je bilo v kvartarju večkrat ledeniško preoblikovano. Morfografske značilnosti tega obsežnega glaciokraškega območja smo v prispevku predstavili na karti, ki bo osnova prihodnjim raziskavam kvartarnih procesov v tem delu Dinarskega gorstva. Hkrati smo izdelali legendo, ki lahko služi kot zgled prihodnjim morfografskim kartiranjem glaciokraških območij.
COBISS.SI-ID: 58789474
Zaradi nenehno razvijajočega se koncepta trajnostnega razvoja in novih izzivov evropsega kmetijstva, sam koncept trajnosti še ne deluje v operativnem smislu, še posebej ne na lokalni ravni. Namen tega prispevka je, da je koncept trajnostnega razvoja mogoče spremljati z regionalnim indeksom kmetijske trajnosti. Izhajali smo iz hipoteze, da trajnostni vidiki niso enakovredno zastopani v regionalnem razvoju kmetijstva. Raziskava je potrdila velike regionalne razlike pri doseganju skupne trajnosti v kmetijstvu, poleg tega pa še posebej velike razlike med različnimi vidiki trajnosti. Na splošno velja, da slovenske regije kažejo razmeoma visoko okoljsko trajnost, medtem ko prihaja do pomembnih razlik na gospodarskem in socialnem področju.
COBISS.SI-ID: 4781998