Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) se redno merijo le na dveh merilnih postajah v mestnem središču Ljubljane. Tako skromni podatki ne zadoščajo za opredeljevanje prostorskih vzorcev onesnaženosti znotraj mestnega prostora, kakor tudi ne za odločanje o učinkovitih ukrepih za nadaljnje izboljšanje kakovosti zraka v mestu. Da bi lahko določili prostorsko razporeditev emisij dušikovega dioksida v različnih tipih mestnega prostora, so bile izvedene meritve v dveh merilnih obdobjih, in sicer v poletnem času leta 2013 in v zimskem času leta 2014. Glede na dejstvo, da je glavni vir dušikovega dioksida v Ljubljani cestni promet, so bili opredeljeni trije tipi mestnega prostora (urbano ozadje, cestni koridorji in odprt prostor ob cestah). Za merjenje ravni onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom so bili uporabljeni Palmesovi difuzivni vzorčevalniki na skupno 108 različnih merilnih točkah. Prispevek analizira rezultate obeh merilnih obdobij in primerja raven onesnaženosti v različnih tipih mestnega prostora.
COBISS.SI-ID: 58529634
Prispevek obravnava vprašanje integracije romskih naselij v naselbinsko mrežo v Sloveniji, kar predstavlja tako formalno kakor funkcijsko spremembo. Teoretični utemeljitvi pojmov sanacije in integracije sledi kratek prikaz načrtovalskega stanja romskih naselij. Prispevek se predvsem osredotoča na vprašanje možnosti boljše funkcijske povezanosti v lokalna okolja in s tem izboljšanje kvalitete bivanja slovenskih Romov.
COBISS.SI-ID: 12922189
Vrtače so najbolj pogoste kraške oblike zmerno toplega pasu, saj njihov nastanek navadno pripisujemo kemičnem preperevanju oziroma koroziji, ki je najbolj tipičen proces na krasu. V članku smo ponovno ovrednotili nastanek dveh najbolj tipičnih primerov korozijskih vrtač, ki jih je podal Cvijić. V raziskavi smo ugotovili, da oba primera, ki predstavljata temelje korozijske razlage nastanka vrtač, pravzaprav nista nastala s korozijo površja. Namen članka je podati dvom o razumevanju nastanka naj - bolj tipičnih kraških oblik.
COBISS.SI-ID: 59368034
Spremljanje zastopanosti elementov trajnostnega razvoja na različnih ravneh - na ravni izvajanja politik, na ravni države ali na ravni regij - predsavlja velik metodološki in vsebinski izziv raziskovalcem, analitikom in odgovornim za razvoj. Primerjava izbranih EU 15 držav (in Slovenije) je pokazala, da slovensko kmetijstvo žal ni trajnostno. Podatki in izračuni kažejo, da v zadnjih desetih letih ni bilo bistvenega premika znotraj obravnavane dejavnosti. Skupni indeks kmetijske trajnosti v letih 2000 in 2007 sicer kaže določen napredek v smeri trajnosti, vendar manj kot v drugih državah. Slovenija mora predvsem okrepiti prizadevanja za napredek na družbenem in ekonomskem področju,. kjer najbolj zaostajamo za drugimi državami EU.
COBISS.SI-ID: 279986176
Rakova Jelša in Sibirija sta edini soseski v Ljubljani z večinskim neslovenskim prebi valstvom. Nastali sta s priseljevanjem prebivalstva iz območja nekdanje Jugoslavije od sedemdesetih let dalje. Predstavljen je proces priseljevanja prebivalstva iz nekdanje Jugo slavije v Slovenijo in Ljubljano ter nastajanje etničnih četrti Rakova Jelša in Sibirija. Na osnovi analize popisnih podatkov med letoma 1981 in 2011 so predstavljene osnovne so cioekonomske značilnosti prebivalstva, z anketiranjem lokalnega prebivalstva smo oce nili tudi zadovoljstvo s kvaliteto bivalnega okolja in analizirali problematiko integracije priseljencev v novo okolje.
COBISS.SI-ID: 59505762