Raba jezika ni naključna zunanja plat posamezne vede. Jezik humanistike ni žargon. Ni togo orodje. Raba jezika je praksa v polnem pomenu te filozofske kategorije. Koncepti humanističnih ved posegajo v vse sfere družbenega življenja. na označevalce se prilepijo označenci, ki so lahko povsem drugačni od tistih v izvirniku. Grobo premeščanje terminov iz drugih jezikov, zlasti iz angleščine, dela v slovenščini pojmovno zmedo.
COBISS.SI-ID: 281800960
Kako likovna umetnost upodablja žensko telo in kako se soočiti z užitkom in nelagodjem pogleda v enem objektu? V 20. stoletju sta se zgodila dva temeljna reza: modernistična prekinitev z zaprtim, idealiziranim, normativno uokvirjenim telesom, in postmodernistična transformacija, ki je žensko združila v eno podobo umetnice in umetniškega materiala. Na podlagi likovnih del Marcela Duchampa, Carolee Schneemann, Egona Schiele, Rudolfa Schwarzkoglerja in Tanje Ostojić avtorica označi, kako se upodobitev ženskega organa zapleta v kulturne, politične in psihoanalitične kontekste. Z eksplicitnimi prizori telesa likovna umetnost izostri svoj odnos do pornografije, s tem pa se postavlja vprašanje resnice in meje pogleda, vidnega in nereprezentativnega. Avtorica se je lotila zahtevne in provokativne teme, ki po eni strani posega v temeljne dimenzije vizualnega, v zgodovino likovne umetnosti, njenih kodov in tabujev, ki se križajo prav ob reprezentaciji genitalij, v modernistični obrat, ki je povezan z novim režimom vidnosti in pogleda.
COBISS.SI-ID: 281702656
Znanstvena monografija o kultni, ritualni in kulturni vlogi zelja povezuje in osvetljuje mnoge linije evropskih identitarnih politik vse od antike pa do danes. Kultni status zelja v grški kulturi potrjuje povezava zelja s seksualnostjo: Dioniz, biseksualni bog, ne prenaša zelja ‒ zato ga tudi ne smemo saditi med trtami. V Rimu nastopa zelje kot hrana, ki ustvarja in krepi rimsko moško identiteto. Rimljan 'viteškega' razreda (eques) ne podlega luksuzu in mehkužnosti grške kulture in je osnova njegove prehrane prav zelje. V srednjeveški Evropi je zelje povezano predvsem z žensko seksualnostjo, z rojevanjem in maternico. V Franciji še danes novorojenčke »najdejo« v zelju. Zgodovina naracij o zelju razkriva ideološke scenarije, vpisane v kultne prakse, prenos cenzur v karnevalsko področje (kjer izginejo), fantazme povezovanja hrane in spolne in/ali etnične identitete.
COBISS.SI-ID: 269143040
Monografija objavljeno v nemščini (W. Fink) reintepretira mazohistično izkušnjo kot estetski fenomen. Mazohizem tako ni več obravnavan kot nekaj patološkega, nova interpretacija pa želi seči preko meja psihiatrije/psihoanalize. S tem mazohizem dejansko postane nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja.
COBISS.SI-ID: 54078562
V francoskem jeziku izdana znanstvena monografija z naslovom Le sang et le lait (297 str) predstavlja izjemen znanstveni dosežek v obliki kulturne antropološke študije, ki na primeru kužne podobe (tudi Slika nadlog, Mater omnium, Marija zavetnica s plaščem, Marija (po)srednica, Dvojno posredništvo, Kombinirana intercesija, Marija priprošnjica, itn.) v cerkvi Sv. Primoža v Črni pri Kamniku, ki je nastala leta 1504, ob koncu srednjega veka in na pragu renesanse v osrednji Evropi, preučuje prehod med dvema domišljijskima svetovoma in njunima likovnima izrazoma.
COBISS.SI-ID: 268792576