Raba jezika ni naključna zunanja plat posamezne vede. Jezik humanistike ni žargon. Ni togo orodje. Raba jezika je praksa v polnem pomenu te filozofske kategorije. Koncepti humanističnih ved posegajo v vse sfere družbenega življenja. na označevalce se prilepijo označenci, ki so lahko povsem drugačni od tistih v izvirniku. Grobo premeščanje terminov iz drugih jezikov, zlasti iz angleščine, dela v slovenščini pojmovno zmedo.
COBISS.SI-ID: 281800960
Kako likovna umetnost upodablja žensko telo in kako se soočiti z užitkom in nelagodjem pogleda v enem objektu? V 20. stoletju sta se zgodila dva temeljna reza: modernistična prekinitev z zaprtim, idealiziranim, normativno uokvirjenim telesom, in postmodernistična transformacija, ki je žensko združila v eno podobo umetnice in umetniškega materiala. Na podlagi likovnih del Marcela Duchampa, Carolee Schneemann, Egona Schiele, Rudolfa Schwarzkoglerja in Tanje Ostojić avtorica označi, kako se upodobitev ženskega organa zapleta v kulturne, politične in psihoanalitične kontekste. Z eksplicitnimi prizori telesa likovna umetnost izostri svoj odnos do pornografije, s tem pa se postavlja vprašanje resnice in meje pogleda, vidnega in nereprezentativnega. Avtorica se je lotila zahtevne in provokativne teme, ki po eni strani posega v temeljne dimenzije vizualnega, v zgodovino likovne umetnosti, njenih kodov in tabujev, ki se križajo prav ob reprezentaciji genitalij, v modernistični obrat, ki je povezan z novim režimom vidnosti in pogleda.
COBISS.SI-ID: 281702656
Avtorica v članku preišče sodobne interpretacije kreativne ekonomije (UNESCO, Evropska komisija, Caves, Howkins). Kreativna ekonomija kot pomemben sektor sodobnega gospodarstva, ki obsega vse ustvarjalne in z njimi povezane poklice, se kaže kot področje neskončnih možnosti za vsakogar. Članek je osnovan na problemu, da so v koncept kreativne ekonomije zaobjete vse ustvarjalne aktivnosti, tudi umetnosti, s tem pa je uzurpirano področje ustvarjalnosti nasploh. Avtorica pokaže na sorodnosti med razlagami kreativnih ekonomij in umetnosti ter preizpraša razumevanje ustvarjalnih praks (ki se pred modernostjo niso razumele kot umetnost) v antiki, predmodernosti ter nato v kontekstu kapitalistične družbe. Tu še zlasti poudari romantično osnovano razumevanje, ki utemeljuje uporniški oziroma kritični značaj umetnosti in ki je še prisoten kot ena ključnih potez sodobne umetnosti. V tej točki avtorica utemeljuje svojo tezo, skozi katero po eni strani zagovarja specifičnost umetniških praks, ki spodbujajo h kritičnemu mišljenju, po drugi strani pa tu najde bistveni učinek kreativnih ekonomij: s spodbujanjem uporabe ustvarjalnosti za koristne in dobičkonosne namene uspeh kreativnih industrij skrepeni v zaporo kritičnega mišljenja.
COBISS.SI-ID: 21903112
Marij Pregelj, eden najzanimivejših slovenskih slikarjev modernistov, je med leti 1949 in 1951 ilustriral Homerjeva speva Iliado in Odisejo. Njegove ilustracije so v času socrealistične estetike pomenile napoved ponovnega vključevanja slovenske umetnosti v svetovne okvire. Med ilustracijami je tudi postava kiklopa, ki požira Odisejeve tovariše. Podoba velikana z enim očesom je Preglja zaposlovala vse življenje: eno oko lahko slikar, ki je pri svojem poslu najbolj odvisen od pogleda, prikaže v profilu. In profili drugih ter lastnega obraza so Preglja zanimali vse življenje. Enooki niso bili samo ljudje, ampak tudi predmeti: rozeta katedrale, ki se je spremenila v človeško postavo, vrata pralnega stroja, odprtina mlinčka za meso, slepo ok(n)o itd. Motiva zadnjih dveh slik, ki ju je - že več kot leto prej sluteč nesmiselno smrt pri 54 letih - delal tik pred njo, morda celo ne dokončal, sta Polifem in Portret sina Vaska. V prvi kri iz iztaknjenega očesa brizga proti stilizirani filmski kameri, v drugi pa se pogled sina, navdušenega cineasta, podaljšuje v kamero, ki bo spodrinila očetov čopič.
COBISS.SI-ID: 57333346
Razmah gibanja svobodnih radijskih postaj v Evropi v sedemdesetih letih in njegove izkušnje so v letih, ki so sledila, spodbudile raznovrstna premišljanja in preizkušanja načinov uporabe medijev in novih tehnologij, ki so se pojavljale. Izkušnja Radia Alice in svobodnih radijskih postaj v Italiji v drugi polovici sedemdesetih let je seveda postala mogoča, ko je radio kot komunikacijsko sredstvo postal cenovno in tehnično dostopen novemu družbenemu subjektu – študentskemu gibanju in družbenim gibanjem, ki so jih večinoma tvorili mladi, vendar pa je obdobje ključno zaznamovala predvsem temeljna sprememba odnosa družbenih in političnih gibanj do medijskega delovanja.
COBISS.SI-ID: 1555853