Knjiga ponuja premislek o vlogi glasbe in zvoka v politični mobilizaciji in participaciji, o potencialu glasbenih dejavnosti pri samoorganiziranju, o izzivih in potencialih tako imenovanih glasbenih kolektivitet ter o sklicevanju na glasbeno preteklost kot načinu političnega angažmaja. Izziva obstoječe diskurze o političnosti glasbe v postjugoslovanski Sloveniji ter dihotomije med političnim in nostalgičnim, komercialnim in angažiranim ter eskapističnim in emancipacijskim. Pri tem se osredotoča na samoorganizirani ženski zbor »Kombinat« kot primer reaktualizacije glasbene dediščine druge svetovne vojne v Sloveniji. Z uborabo teorije afekta in posebej teorij zvočnega materializma in zvočnega afekta, knjiga ponuja nov pogled na politične kapacitete glasbe. Monografija je prevedena v srbščino in bo objavljena pri uveljavljeni založbi XX. vek iz Beograda v maju 2016.
COBISS.SI-ID: 276198144
Podobno kot vsi drugi pojavi in prakse je tudi pojav javnega intelektualca treba obravnavati znotraj običajnega koordinatnega sistema časa in prostora. Na ta način namreč še najhitreje spoznamo, da gre za relativno mlad, prostorsko omejen in precej nekonsistenten pojav. Avtor predstavi status »javnega intelektualca« znotraj zgodovinopisja. Na podlagi korenitih sprememb, ki jih je v profesionalno interpretacijo preteklega dogajanja vnesla deobjektivizacija historične interpretacije poskuša ugotoviti, kdaj in zakaj zgodovinarke in zgodovinarji hočeš nočeš nastopajo v vlogi javnega intelektualca, pri tem pa zapustijo polje zgodovinopisja in se znajdejo na področju politike zgodovine oz. politike preteklosti.
COBISS.SI-ID: 36544813
To je razprava o kulturi preteklosti, za katero avtor trdi, da zamejuje naš svet in konfigurira naše možnosti. V knjigi raziskuje, kako preteklost vdira v vsebolj izmuzljivo sedanjost in kako vpliva na afektivne rabe preteklosti. Spominjanje in pozabljanje sta del vsakdanjega življenja, popularne kulture, politike, ideologije in mitologije. V času vseprisotnih digitalnih medijev pa se načini, kako posamezniki in skupnosti prisedanjajo preteklost, temeljito spreminjajo. Knjiga se osredotoča na digitalne mikro-arhive spominov na socialistično Jugoslavijo in preiskuje njihov nastanek kot del medijsko-arheološke dejavnosti. Avtor tudi trdi, da tovrstne afektivne prakse predstavljajo način za ponovno sestavljanje zgodovinskosti ter relegitimacijo osebnih biografij v času po razpadu države leta 1991.
COBISS.SI-ID: 40308525
Članek analizira srbsko lažno-novičarsko stran Njuz.net in raziskuje dinamiko njene proizvodnje, potrošnje in prilaščanja v srbski postsocijalistčni družbi pred vstopom v EU. Vse večja prisotnost in pomen parodičnih medijskih zvrsti in satira kot najprimernejši način za razlago in ukvarjanje z družbeno in politično stvarnostjo so razloženi tako v smislu srbske zgodovinske poti kot njenega medijskega prostora, in tudi v globalnem neoliberalno stanju. Njuz.net kritično osvetljuje različne politične, javne in družbene teme. Ta satira komunicira s številnimi občinstvi in omogoča identifikacijo in odmik na več ravneh, kar otežuje učinke ocenjevanje tovrstnih intervencij. Dileme glede njihovega družbenega aktivizma, s katerimi se srečujejo pisci, so simptom širših družbenih nelagodij in strukturnih nasprotij, ki jih povzroča težavno jasno identificiranje in odmik od "sovražnika." Glede na to kako so organizirani delo, potrošnja in vsakodnevne prakse, vsi neizogibno prispevamo k ohranjanju sovražnika. S tega vidika parodija ni le oblika družbene kritike, ampak tudi samokritična praksa.
COBISS.SI-ID: 38482989
Članek obravnava potrebo po diverzifikaciji zgodb in zgodovin Jugoslavije in zagovarja pomen vključevanja afektov in izkušenj državljanov Jugoslavije v zgodovinske pripovedi. Zavedajoč se težav, ki izvirajo iz dejstva, da je tisto kar je artikulirano kot zgodovniski narativ, še vedno del izkušenj milijonov državljanov postjugoslovanskih družb, članek pretresa možnosti in ovire za afektivno zgodovino socialistične Jugoslavije skozi dve ideji nemškega sociologa Georga Simmla. Prva se nanaša na naravo materiala in način kako iz materiala naredimo zgodbo – natančneje, odnos med zgodovino in izkušnjo, življenjem in reprezentacijo. Druga pa se nanaša na vidike pristopanja in sintetiziranja tega materiala. Simmlove refleksije o zgodovini in obliki ponujajo uporabno orodje za pogled na jugoslovanski primer in tudi pomoč pri deesencializaciji in normalizaciji jugoslovanske zgodovine, ki strahove, ki jo zaznamujejo vmeščajo v širšo razpravo o zgodovini, njeni naravi in notranjih kontradikcijah.
COBISS.SI-ID: 40456493