Poglavje se osredotoča na posameznike in skupine, ki zavzemajo aktivna in reflektivna stališča do jugoslovanske preteklosti in s tem izpostavljajo univerzalne vrednote, ki so odločno zaznamovale preteklost: solidarnost, skupnost, enake možnosti, družbena varnost, upor proti zatiranju. Tako se upirajo sedanjim razmeram v post-jugoslovanskih družbah, ki jih pretežno zaznamujejo neoliberalni odnosi in vrednote. Sočasno nasprotujejo dominantnim diskurzom, ki socialistično preteklost obsojajo kot nedostojno, sramotno in iluzorno in jo hkrati relativizirajo in revidirajo vrednote ter zapuščino, ki je bila nekoč osrednjega pomena – antifašizem, upor, solidarnost. Čeprav te prakse in akterji praviloma niso nostalgični in se ne razumejo tako, pa je fenomenu jugonostalgije posvečena določena pozornost prav zato, ker nobena praksa, ki se navezuje na socialistično jugoslovansko preteklost ne uide povezavi z nostalgijo. V prvem delu avtorica oriše osnovne značilnosti jugonostalgije in z njo povezanih diskurzov; v drugem pa poveže prevladujoče interpretacije jugonostalgije s praksami v javni sferi, ob tem pa poskuša podati kritično refleksijo dogajanja.
COBISS.SI-ID: 35815981
V članku avtor razpravlja, iz perspektive post-socialistične Slovenije, o različnih načinih in pristopih k pri-sedanjanju, remediaciji, renaraciji in rekontekstualizaciji slovenske preteklosti v digitalnih medijskih okoljih. Pri tem se osredotoča na izbor vernakularnih intervencij na YouTubu in blogih in raziskuje, kako je preteklost predelana za sedanjo rabo, kako je reinterpretirana v procesih in praksah revizije zgodovine 20. stoletja. Pri tem obravnava teme druge svetovne vojne, anti-fašizma in odpora, razumevanje komunističnega obdobja in post-socialistične tranzicije, katerih preplet je pomemben del vračajočih se obravnav preteklsoti tudi v digitalnih medijskih okoljih.
COBISS.SI-ID: 35973421
V knjigi je zajeta več kot dve in pol tisočletji dolga doba nastajanja zgodovinopisja in njegovega razvoja. Na skoraj sedemsto straneh komentarjev in novih prevodov temeljnih del zahodne historične misli je mogoče najti natančen opis razvoja zgodovinopisja v grški in rimski antiki, obsežen pregled srednjeveških avtorjev s posebnim poudarkom na bizantinskem in renesančnem zgodovinopisju, premišljen izbor zgodnjenovoveških in modernih avtorjev z odlomki iz njihovih najvplivnejših razmišljanj o pomenih zgodovinopisja, opredelitev razsvetljenskega zgodovinopisja, soočenje z nacionalnim in pozitivističnim načinom interpretacije preteklosti, predstavitev izvorov tako imenovanega novega zgodovinopisja, oceno vpliva postmodernizma na razvoj zgodovinopisja v zadnjih desetletjih 20. stoletja in oblikovanje nove kulturne zgodovine, s katero smo vstopili v 21. stoletje. Izbrana besedila zgodovinarjev (pa tudi filozofov, političnih mislecev, teologov in drugih) spremljajo uvodne predstavitve. Izbor avtorjev presega okvir literarne zgodovine »historiografov«, saj najdemo vrsto pomembnih besedil pri piscih, ki sicer spadajo v druge literarne zvrsti.
COBISS.SI-ID: 36171821
Podobno kot vsi drugi pojavi in prakse je tudi pojav javnega intelektualca treba obravnavati znotraj običajnega koordinatnega sistema časa in prostora. Na ta način namreč še najhitreje spoznamo, da gre za relativno mlad, prostorsko omejen in precej nekonsistenten pojav. S precejšnjo gotovostjo je namreč mogoče trditi, da tako imenovani javni intelektualci najkasneje sredi prejšnjega stoletja prenehajo biti enciklopedisti. Je torej pojav, ki se je rodil v zadnjih desetletjih osemnajstega stoletja, po slabih dveh stoletjih v svoji izvorni pojavnosti skoraj popolnoma zamrl? Ali pa se je spremenil samo način uprizarjanje vloge javnega intelektualca – spremenil do te mere, da je vsak poskus celovite razlage sveta v nekem trenutku postal nekoliko arhaičen … ali celo sumljiv? Je za to kriv tehnološki razvoj ali atomizacija znanja … ali celo dehirearhizacija javnega diskurza? Na podlagi odgovorov na ta in z njimi povezana vprašanja poskuša avtor predstaviti status »javnega intelektualca« znotraj zgodovinopisja. Na podlagi korenitih sprememb, ki jih je v profesionalno interpretacijo preteklega dogajanja vnesla deobjektivizacija historične interpretacije poskuša ugotoviti, kdaj in zakaj zgodovinarke in zgodovinarji hočeš nočeš nastopajo v vlogi javnega intelektualca, pri tem zapustijo polje zgodovinopisja in se znajdejo na področju politike zgodovine oz. politike preteklosti.
COBISS.SI-ID: 36544813
Članek je posvečen izginotju multi- in interkulturnega Prekmurja. Vse do srede 20. stoletja je bila ta pokrajina na severovzhodu današnje Slovenije enkraten primer prepletanja madžarskih, južnoslovanskih in germanskih jezikov in kultur. Odločilen vpliv na razvoj pokrajine pa je imela močna judovska skupnost, ki je osrednji predmet razprave. Judje namreč niso narekovali samo gospodrskega razvoja, temveč so bili tudi osrednji akterji kulturnega in socialnega življenja. Med temi kaže še posebej izpostaviti tiskarje, založnike, zdravnike, pravnike, podjetnike in bankirje. Glede na to antisemitizem in nacistična deportacija ni uničila samo osemdeset odstotkov judovskega prebivalstva ampak dobesedno ustavila process modernizacije pokrajine.
COBISS.SI-ID: 35937581