Evropski prostor je bil v preteklosti in je tudi danes prostor različnih jezikovnih stikov, ki se kažejo v številnih rezultatih v prvi vrsti na področju besedišča, pa tudi na vseh ravneh jezikovnega sistema. Pogoj za nastanek jezikovnih stikov je večjezičnost. Razvijanje in razumevanje večjezičnosti je imelo v Evropi izjemno razgibano zgodovino, predvsem po nastanku nacionalnih držav. Te so pomenile predvsem smrt večjezičnosti (prim. Gogolin 1994). Predsodki in strah pred večjezičnostjo so v evropski zgodovini vidni tudi v novejšem času, pogosto jih je spremljal bolj ali manj močno izražen jezikovni purizem. Vendar pa oboje ni moglo zadržati prevzemanja besed in jezikovnih struktur v jezikih v Evropi. Danes nam le-ti kažejo pisano sliko; na eni strani opazujemo tradicionalne jezikovne stike, ki zadevajo avtohtone jezikovne skupnosti, na drugi strani pa imamo multikulturne skupnosti v posameznih državah, ki so se izoblikovale v zadnjih desetletjih. S perspektive jezikovnih stikov se odpirajo številne možnosti raziskovanja, in sicer v Evropi in širše. Te zadevajo posamezne jezike, pojave kot tudi nove perspektive, ki nastajajo ob upoštevanju različnih jezikoslovnih teorij in konceptov (teorija gramatikalizacije, funkcionalno jezikovje, novejše teorije o jezikovnem spreminjanju idr.). Pričujoča monografija skicira osnovne pojme s področja stičnega jezikoslovja, pri čemer je izbor pojmov omejen s tem, kar se ponuja kot možnost raziskovanja v prostoru Slovaške, Avstrije in Slovenije. S tem želi monografija ponuditi tudi orientacijo za raziskave, tudi za doktorski študij. Del pojmov posega tudi na področji večjezičnosti in psiholingvistike. Večjezičnost in jezikovni stiki so tesno povezani in nova spoznanja o večjezičnosti, predvsem koncept funkcionalne večjezičnosti, odpirajo nove raziskovalne možnosti ter ponujajo povezave s psiholingvističnimi temami. Težišča obravnave vsakega pojma v monografiji so naslednja: predmet obravnave, nastanek in razvoj raziskav, koncepti in težišča, problemi terminologije ter izbor raziskav po oceni avtoric.
COBISS.SI-ID: 21526024
Monografija obravnava problem izseljevanja med svetovnima vojnama s področja nekdanje Julijske krajine. Delo prinaša novosti predvsem v pristopu, s katerim se loteva problematike: namesto ustaljene nacionalno politične perspektive, kjer se je izseljevanje v tistem času razumelo kot beg pred fašistično represijo in ekonomskim pešanjem regije. Avtor pozornost namenja vzrokom, ki so na nivoju vaške skupnosti pa tudi na ravni funkcioniranja družin in gospodinjstev vplivali odločitev za odhod od doma. Da bi prišel do spoznanja, kako je prihajalo do odločitev posameznikov, je avtor uporabil tudi gradiva izseljenske korespondence in intervjujev. Avtor se je lotil obravnave obeh plati izkušenj, tako selitve od doma kot tudi priselitve ter vključevanja v argentinsko družbo. Vseskozi se je skušal distancirati od togih modelov razlage migracij; pri vključevanju v argentinsko družbo je npr. poudarjal netipične izbire, pri pojasnjevanju razlogov za odhod pa pomen subjektivnih dejavnikov in medsebojnih vezi na ravni sorodstva in vaške skupnosti.
COBISS.SI-ID: 265951744
Pričujoči prispevek obravnava različne načine funkcioniranja slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru današnjega sveta. Izpostavlja razlike med relativno homogeno angleščino in slovenščino, ki se govorita v okviru matičnih držav (ob upoštevanju notranje variabilnosti zaradi knjižnih in narečnih zvrsti), in med njunimi manj homogeninmi oblikami, ki se rabijo izven njunih meja. Očiten je močan vpliv globalne angleščine na vse druge jezike, pri čemer slovenščina ni nikakršna izjema.
COBISS.SI-ID: 21065736
Prispevek predstavlja zgodovino slovenskega etničnega ozemlja in izseljevanja Slovencev v ZDA v obdobju od druge svetovne vojne do danes. Prikazano je številčno stanje slovenskih priseljencev v ZDA v omenjenem obdobju, razvoj njihove organiziranosti po drugi svetovni vojni ter načini akulturacije slovenske skupnosti. Prikazana je še njihova politična dejavnost v novi domovini v zvezi s staro domovino, zlasti med drugo svetovno vojno in v času osamosvajanja Slovenije, predstavljena pa sta še njihova politična participacija v novi domovini ter njihov prispevek k razvoju ameriške družbe v omenjenem obdobju.
COBISS.SI-ID: 19674376
Članek se ukvarja s tematiko slovenskih narodnih domov v ZDA. Ker so priseljenske skupnosti zgrajene na medsebojnih primarnih odnosih (komunikacija, izmenjava informacij, socialna interakcija, itd.) in na institucionalni mreži, so priseljenci kmalu po priselitvi v novo geografsko ali socialno okolje pričeli ustanavljati različne organizacije. Med institucije, ki so jih razvili na novo, sodijo tudi narodni domovi. Slovenski narodni domovi so imeli pomembno vlogo pri združevanju in organiziranju slovenskih izseljencev po svetu, hkrati pa so jim omogočali premagovanje izoliranosti v deželi priselitve ter kvalitetnejše zadovoljevanje njihovih potreb. Največ jih je nastalo v ZDA, kjer delujejo tudi najstarejše izseljenske organizacije. V članku je predstavljena primerjava, koliko so na eni strani slovenski narodni domovi vplivali na postopno preoblikovanje slovenske skupnosti iz tipične priseljenske skupnosti v skupnost ameriških Slovencev in kasneje v skupnost slovenskih Američanov, na drugi strani pa, koliko je ta preobrazba slovenske skupnosti vplivala na razvoj in delovanje slovenskih narodnih domov v ZDA. Kot svojevrsten simbol slovenske trdoživosti in želje po dokazovanju lastnih sposobnosti so slovenski narodni domovi pomembno prispevali k ohranjanju slovenske identitete in tudi slovenske kulturne dediščine.
COBISS.SI-ID: 1376133