Strokovnjaki ugotavljajo, da smo zaradi globalizacije ljudje pogosto zbegani pri iskanju svojih korenin in občutka pripadnosti, hkrati pa opozarjajo, da je pomembno, da vemo, komu oziroma kam pripadamo. Slovenija je že skoraj desetletje del velikega evropskega prostora, kar odpira aktualna vprašanja v zvezi z soobstojem slovenske in evropske identitete. Šola ima pomembno vlogo pri razvijanju zavesti o državni pripadnosti, njeni kulturi in jezikovni dediščini, hkrati pa je njena pomembna naloga spodbujanje strpnosti do drugačnih. V teoretičnem delu prispevka razpravljamo o razmerju med državljansko in domovinska vzgojo, ki potekata v šoli na različne načine. Opredelimo temeljne cilje državljanske in domovinske vzgoje ter predstavimo vsešolski pristop k domovinski vzgoji. Izpostavimo vlogo učitelja kot objekta identifikacije, ki s svojimi pogledi in prepričanji pomembno vpliva na zaznave in vedenje učencev. V empiričnem delu prispevka prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na priložnostnem vzorcu bodočih učiteljev. Raziskali smo, kako bodoči učitelji zaznavajo slovensko identiteto v soobstoju z evropsko identiteto. Raziskava je pokazala, da se bodoči učitelji čutijo povezani s Slovenijo in z Evropo, vendar bolj s Slovenijo kot z Evropo. Po mnenju večine anketiranih bo imela slovenska identiteta tudi v prihodnosti bolj poudarjeno vlogo v primerjavi z evropsko identiteto. Dve tretjini anketiranih je prepričanih, da narodna identiteta zaradi članstva Slovenije v EU ni ogrožena, dobri dve tretjini anketiranih pa je izrazilo pozitiven odnos do narodne pripadnosti. Raziskava je pokazala nekatere razlike v zaznavanju identitete med bodočimi učitelji razrednega pouka in učitelji družboslovnih oziroma humanističnih smeri.
COBISS.SI-ID: 20491272
Z vidika družbenega dogajanja je vprašanje multikulturnosti izjemno pomembno, pri tem pa ima veliko vlogo in pomen učitelj. Pedagoško načelo multikulturnosti, ki postaja nujnost sodobne šole, se namreč najbolj izraža v učiteljevem pristopu. Učitelj mora postati senzibilen za drugačnost nasploh. Integracija otroka, ki je drugačen od večine, lahko uspe le, če je splošna pedagoška klima naklonjena drugačnosti. Nekatere študije kažejo, da so učitelji, ki večinoma pripadajo večinski kulturi, do manjšinskih učencev manj strpni, od njih pričakujejo nižji uspeh in jim zato ne ponudijo dovolj podpore, da jih bolj kritizirajo in kaznujejo in jim manj zaupajo. V prispevku smo se osredotočili na obravnavo območij ob slovenski meji. Z rezultati empirične raziskave, ki je bila izvedena na velikem enostavnem slučajnostnem vzorcu učiteljev 118 šol na območjih narodnih manjšin ob slovensko-avstrijski, slovensko-madžarski in slovensko-italijanski meji. Rezultati so odprli zanimiva vprašanja in nakazujejo, da ob italijanski meji učitelji več pozornosti namenjajo empatičnosti, osebnosti, zgledu, medtem ko ob meji z Madžarsko in Avstrijo multikuturnost povezujejo z dogajanjem v okviru šole oziroma pouka, kar smo pripisali vplivom sosednje kulture in različnemu zgodovinskemu razvoju manjšin.
COBISS.SI-ID: 20802568
Monografija predstavlja ugotovitve empirične študije o poznavanju in rabi nemških in slovenskih pregovorov pri nekaj skupinah informantov v Avstriji in Sloveniji (avstrijski mladostniki in odrasli ter informanti iz treh slovenskih narečnih skupin). Skupine informantov povezuje dejstvo, da informanti govorijo nemščino oz. slovenščino kot prvi jezik (J1) in da so vsi izpolnjevali anketo o poznavanju in rabi pregovorov pri govorjenju in pisanju, pri čemer je nabor pregovorov v anketi z nekaj izjemami identičen, razen tega smo pri analizi vseh odgovorov upoštevali izvenjezikovne dejavnike. Podatki, ki smo jih pridobili s tako zastavljeno empirično študijo, so med obema jezikovnima skupnostma primerljivi v naslednjih parametrih: poznavanje in raba pregovorov pri vseh informantih v obeh jezikovnih okoljih, poznavanje in raba glede na spol informantov, poznavanje in raba glede na kraj bivanja (mesto vs. podeželje), poznavanje in raba glede na starost informantov ter poznavanje in raba glede na izobrazbo informantov. Rezultati empirične študije so nam razen različnih primerjav omogočili tudi, da nakažemo nadaljnje možnosti raziskovanja.
COBISS.SI-ID: 77706497
Namen članka je predstaviti evolucijo evropske kmetijske politike kot odgovor na vedno nove izzive razvoja podeželja. S premoščanjem velikih regionalnih razlik v razvitosti podeželja se je EU pričela institucionalno ukvarjati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja v Evropski skupnosti so posledica učinkov deindustrializacije in širitve EU na območje Sredozemlja. Prišlo je do premika od sektorske politike do teritorialne politike, ki vključuje politike različnih gospodarskih sektorjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Eksogeni model kmetijske politike, usmerjen na kmetijski sektor in kmete kot nosilce je zamenjal endogeni model. Podeželje se z novo skupno kmetijsko politiko obravnava kot celoviti prostor. Razvojne pobude nastajajo v lokalnem okolju. Prihaja do mreženja idej, ki vključuje politike različnih gospodarskih sektorjev na multiinstitucionalni ravni. Zavedanje in prepoznavanje kmečkih vrednot (rural values), tako ekoloških, kulturnih kot socialnih je glavni motivacijski faktor lokalnih skupnosti pri pripravi razvojnih projektov. V naši raziskavi nas je zanimalo, kako so ti novi pristopi vplivali na strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev Podravja. Zajeli smo Podravsko in Koroško statistično regijo (NUTS 3).
COBISS.SI-ID: 20796168
Prispevek najprej teoretično, nato empirično obravnava, kako romski učenci v primerjavi z neromskimi (tistimi s slovenščino kot prvi jezik) pozicionirajo, občutijo, ocenjujejo ter več ali manj uspešno usvajajo slovenščino kot uradni jezik in jezik okolja ter tuje jezike (nemščino in angleščino). V prvem delu prispevka so predstavljena teoretična izhodišča o aktualnih težnjah v raziskovanju (tujih) jezikov, o uradnem statusu slovenščine in romščine v Sloveniji, obenem pa je predstavljen tudi prevladujoči didaktični učni koncept pri usvajanju tujih jezikov. Ta izhodišča deloma preverja in dopolnjuje obsežna kvantitativna empirična raziskava, ki je predstavljena v drugem delu prispevka. V njej je sodelovala približno tretjina vseh romskih učencev v Sloveniji v osnovnih šolah ter primerljivo enako število neromskih učencev, tistih, ki govorijo slovenščino kot prvi tuji jezik, priseljenci so bili iz ankete izvzeti. Empirična raziskava je pokazala izsledke, ki smo jih deloma pričakovale (romski učenci so manj uspešni od neromskih pri pouku tujih jezikov, velike motivacije za usvajanje tujih jezikov nimajo – izjema so tisti ob meji z Avstrijo, ki kažejo zanimanje za učenje nemščine), pokazala pa je tudi, da romski učenci zelo visoko pozicionirajo slovenščino, in sicer tako, da jih pripisujejo veliko vrednost in da jo tudi čustveno pozitivno konotirajo. Izsledke raziskave razumemo kot sporočilo strokovnjakom in nosilcem odločitev v šolstvu, da je potrebno razmišljati o temeljitih spremembah konceptov poučevanja tujih jezikov.
COBISS.SI-ID: 20753160