Gašper Troha s pomočjo metod novega historizma in empirične literarne vede razišče korpus slovenskih dramskih besedil, nastalih v obdobju 1943–1990, in jih preuči z vidika odnosa do oblasti. Raziskavo kompleksnih razmerij med dramatiko, gledališčem, oblastjo in publiko osredinja vprašanje: zakaj je socialistična oblast dopuščala uprizarjanje dramskih besedil, v katerih je močno prisotna družbena kritika in jih (na festivalih in drugod) tudi nagrajevala? Avtor s pomočjo tez Slavoja Žižka o utrjevanju družbenih vezi med oblastjo in ljudstvom izdela model krhkega ravnovesja med omenjenimi akterji, v katerega vsak od njih vstopa s povsem različnimi motivacijami. Ob tem poda tudi zgodovinski pregled slovenske dramatike tega časa, izdela njeno žanrsko tipologijo in na osnovi empiričnih podatkov o gledališkem občinstvu natančneje preuči njen družbeni vpliv.
COBISS.SI-ID: 85277185
Vitomil Zupan v razpravi Sholion (1973) - esejistično zasnovanih premišljevanjih o gledališču - ugotavlja stanje na začetku sedemdesetih let 20. stoletja in poda smernice za razvoj dramatike in gledališča. Te se v njegovi viziji vzpostavljajo kot sinteza več gledaliških zvrsti: gledališča absurda, totalnega gledališča in t. i. realističnega gledališča, kot se izrazi sam. S tem izrazom označuje raznovrstne uprizoritvene pristope, ki so gledališču absurda nasprotni in v katerih so prisotni elementi družbene kritike, groteske, komike, satire, realnih situacij in projekcij zamisli sveta. Članek natančneje predstavi Zupanova izhodišča za jutrišnjo sintezo, jih teoretsko opredeli in prepozna njihove manifestacije v njegovem dramskem opusu. V tematsko številko revije Jezik in slovstvo, ki je bila ob 100. obletnici rojstva Vitomila Zupana posvečena njegovemu dramskemu in gledališkemu opusu, so razprave prispevali člani programske skupine: Barbara Orel, Gašper Troha [COBISS.SI-ID 3873627] in Blaž Lukan [COBISS.SI-ID 3874395].
COBISS.SI-ID: 3865947
Članek se ukvarja z radijsko igro Cortesova vrnitev Andreja Hienga, ki jo je sedem let po njenem nastanku v operni libreto predelal skladatelj Pavel Šivic. S pomočjo primerjalne analize obeh tekstov skuša odgovoriti na vprašanje, kakšne so temeljne poteze Šivičevega opernega libreta in na osnovi Adornovih tez o meščanski operi pokaže, da so razlike med dramskim tekstom in libretom posledica zahtev opernega žanra.
COBISS.SI-ID: 58098274
Kako občinstvo vrednoti gledališče in ples? In kako se te vrednote razlikujejo pri subvencioniranih, ljubiteljskih in komercialnih predstavah? Članek obravnava ta vprašanja s pomočjo raziskave med več kot 1800 gledalci gledališča in plesa v regiji Tyneside v severovzhodni Angliji, kot tudi z vzporednimi nizi ciljnih skupin, izvedenih spomladi leta 2014. Te metode, ki omogočajo obsežno primerljivost, se uporabljajo drugod po Evropi v okviru projekta STEP - Projekta za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov, ki ga vodi delovna skupina sociologov gledališča. Raziskava je pokazala dva niza vrednot, ki jih dosegajo predstave; eden je bil skupno merilo kakovosti predstav, medtem ko je drugi opisal vrednote, sprecifične za subvencionirana dela. To omogoča artikuliranje splošne vrednosti umetnosti in posebne vrednote, ki jih subvencije (poskušajo) zagotoviti. To ima posledice tako za razumevanje kulturne vrednosti kot tudi za kulturno politiko, saj razlika med obema skupinama vrednot ni povsem čista. Prav tako smo ugotovili, da ljubiteljsko gledališče sodeluje v istem vrednostnem sistemu, vendar z večjim poudarkom na zvestobi in povezanosti v skupnosti. Razprava se zaključi z metodološkim premislekom o uporabi kvantitativnih metod v gledaliških študijah.
COBISS.SI-ID: 3948379
Značilen problem številnih projektov urbane prenove mest, ki temeljijo na gospodarskem potencialu kulturnih oz. kreativnih industrij, je neenakomerni socialni in prostorski razvoj mest. V tem poglavju avtor sooča koncept kulturnih oz. kreativnih industrij, ki je sicer zelo priljubljen v "mainstream" raziskavah kulturnih politik, z bolj univerzalnim pojmom "pravice do mesta". Dva izjemna slovenska primerov urbanih vrtov ("Urbane brazde" v Mariboru – kot del Evropske prestolnice kulture in "Onkraj gradbišča" v Ljubljani – kot del mednarodnega gledališkega festivala Mladi levi) sta obravnavana v kontekstu urbane kulture in koncepta "pravice do zelenega okolja", ki ga pogosto srečujemo v sodobnih teorijah t. i. "hands-on" urbanizma. Poglavje je objavljeno v znanstveni monografiji, ki obravnava pomen kulture in umetnosti za bolj uravnotežen socialni in prostorski razvoj mest.
COBISS.SI-ID: 3916635