Prvi del zbornika prinaša prispevke z znanstvenega posveta ob 4. obletnici vstopa v Hudo jamo, ki z zgodovinskega, pravnega, psihološkega in filozofskega vidika obravnavajo povojne množične poboje in njihove posledice, ki jih je čutiti še danes. V štirih tematskih sklopih (Pojmovne opredelitve totalitarizma, Dejstva in interpretacije, Pokop in žalovanje ter Detabuizacija spomina) je sodelovalo 17 avtorjev. Drugi del zbornika prinaša prispevke s posveta Občutljivi osebni podatki v arhivskem gradivu tajnih policij. Arhivisti, pravniki in zgodovinarji razmišljajo o razkoraku med zakonodajo in prakso ter težkim položajem, v katerem so arhivisti in uporabniki arhivskega gradiva organov nekdanjega enopartijskega sistema. Odgovarjajo na vprašanje, kako naj bodo dostopni podatki, ki so nastali pri delovanju represivnih organov, saj so bili večinoma pridobljeni na nedemokratičen način in s kršitvami človekovih pravic.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 269004032Študijski center za narodno spravo je 12.9.2014 organiziral znanstveni posvet o totalitarizmih v Sloveniji v 20.stoletju. Rezultati so bili objavljeni v zborniku. Različni avtorji so obravnavali oblike nasilja totalitarnih režimov ter posledice kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Tako so predstavljene temeljne opredelitve in dejavnosti Komunistične stranke na Slovenskem, t.i. pravni akti, ki jih je revolucionarna stran sprejela med vojno, opredelitev genocida, revolucionarno nasilje na Gorenjskem, nasilje nad Romi v Ljubljanski pokrajini, Kočevski proces, značilnosti sodnih procesov ter administrativnih ukrepov proti kmetom, montirani procesi proti pripadnikom nekatoliških verskih skupnosti, primerjava pokopa in memoracije žrtev v Sloveniji ter v drugih državah (Španiji, Commonwealth, ZDA, Nemčija), vpliv totalitarnih režimov na življenje posameznega primera, zaporne celice Udbe na Beethovnovi v Ljubljani, revolucionarno nasilje v Loški dolini. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, zgodovinarji, pravniki, psihologi, filozofi.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 277322496Zaradi strahu pred komunistično represijo je maja 1945 275 slovenskih duhovnikov in redovnikov zapustilo svojo domovino in zbežalo v tujino, skupaj s številnimi katoličani, predstavniki in podporniki tradicionalnih predvojnih strank ter člani Slovenskega domobranstva. Največ se jih je zateklo v britansko okupacijsko cono na avstrijskem Koroškem. Že v drugi polovici maja so Britanci slovenske domobrance predali Titovi vojski. Večina domobrancev je bilo umorjenih, končali so v množičnih grobiščih po Sloveniji. Z njimi je iz taborišča Vetrinj šlo v smrt 14 kaplanov. Katoliška cerkev v Sloveniji je bila namreč sovražnik številka ena, in je to tudi ostala do padca komunizma leta 1990. Okoli 62 škofijskih duhovnikov je po nekaj dneh nadaljevalo pot v Trbiž (Italija), večina pa jih je ostala na Koroškem, mnogi še vrsto let. Delno so živeli v taboriščih in so duhovno oskrbovali svoje rojake, dokler niso prejeli dolgoročne vize za določene države – med drugim za ZDA, Kanado, Argentino. Deloma so bili duhovniki tudi nastanjeni v različnih župniščih in drugih cerkvenih ustanovah in so pomagali pri župnijski pastoralni oskrbi. Nekateri od teh so ostali na Koroškem za vedno in so bili inkardinirani v Krško škofijo, drugi pa so dobili nova delovna mesta po Evropi, v Severni in Južni Ameriki. Med njimi je bil tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je bil vse do novembra 1947 gost v škofiji, preden se je izselil preko Salzburga in Švice v Združene države Amerike. Na Koroškem nekateri niso sprejeli slovenskih duhovnikov z odprtimi rokami, tudi ne v cerkvenih krogih. Celo v stolnem kapitlju so jim nekateri kanoniki nasprotovali. Tudi koroški Slovenci so bili razdeljeni. Medtem ko so mnogi radi pomagali, so jim drugi, ki so stali na strani Osvobodilne fronte za Koroško in bili pod močnim vplivom komunistov, nasprotovali. Poleg tega so v taborišča prihajali odposlanci iz Slovenije z nalogo, da z lažnimi obljubami pregovorijo begunce, da se vrnejo v svojo domovino. V središču spora je bila tudi Mohorjeva bratovščina. Dolgoletni ravnatelj Mohorjeve, Janko Hornböck, je še leta 1985 zapisal: »Težko je živeti in delati na meji.« Pojasnil je, da se Mohorjeva bori na treh frontah: na nemški, komunistični in včasih tudi na emigrantski. Komunisti so poskušali ovirati delo Mohorjeve bratovščine in zrušiti sodelovanje in zaupanje med Mohorjevo in emigracijo.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 515701900Prispevek obravnava tako cerkvenopravno podobo Katoliške cerkve v Sloveniji od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve 1990, kot predvsem tudi odnos komunistične oblasti do Katoliške cerkve, pa tudi do drugih cerkvenih skupnosti. Od prevzema oblasti pa vse do razpada komunističnega režima v Sloveniji, je bila Katoliška cerkev sovražnik številka ena. Povojna oblast ni samo odstranila politične nasprotnike, nameravala je onemogočiti tudi delovanje Katoliške cerkve, kar pa ji ni uspelo iz dveh razlogov: prvič, ker je imela močno zaslombo pri pretežno vernem prebivalstvu, drugič pa, ker je bila mednarodno organizirana. Čas v prvem desetletju po koncu vojne, je bil čas najhuje fizične in psihične represije. Potem se je preganjanje Katoliške cerkve iz taktičnih razlogov nekoliko spremenilo, cilji pa se niso spremenili. „Ljudska oblast“ je začela takoj po vojni ukrepati proti Cerkvi kot instituciji in posameznim duhovnikom in redovnikom: s hišnimi preiskavami, stanovanjskim utesnjevanjem, brisanjem iz volilnih seznamov, omejevanjem verouka, ukinjanjem cerkvenih šol, z agrarno reformo in nacionalizacijo, z zaplembami, omejevanjem verskega tiska, s tem, da so sestre morale zapustiti bolnišnice, sirotišnice, domove za onemogle, čeprav zanje ni bilo nadomestitve, pa že od vsega začetka z aretacijami in montiranimi sodnimi procesi. Posege proti Cerkvi je usklajevala Ozna (ustanovlljena 1944) oz. od 1946 Uprava državne varnosti (UDV), ki je do 1951 imela tudi glavno vlogo v kazenski preiskavi. Številne duhovnike je prisilila v sodelovanje. Po koncu vojne je Slovenijo zapustilo 275 duhovnikov. Vojne kurate so Britanci skupaj z domobranci maja 1945 vrnili, končali so na enem od skritih grobišč po Sloveniji, ostali emigrantski duhovniki pa so ostali ali v zamejstvu ali pa so se naselili v drugih evropskih državah, v Južni in Severni Ameriki ali v Avstraliji. Tajna policija jih je zasledovala tudi v tujini. Uprava državne varnosti (UDV, Udba) je tesno sodelovala z Versko komisijo, ki je bila drugi represivni organ, ki je kontroliral Katoliško cerkev. Leta 1949 sta Udba in Verska komisija ustanovili Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov v LRS z namenom, da sejejo razkol med duhovniki, med vodstvom škofij in duhovniki ter med škofijami. To so poimenovali »diferenciacija«. Povojna ustavna ureditev je temeljila na ločitvi cerkve in države, dejansko pa je pomenila izločitev Katoliške cerkve iz javnega življenja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 39817261Razstava predstavlja predvsem posledice prehodov Slovencev čez mejo med Slovenijo in Avstrijo. Temeljni poudarki so naslednji: dogajanje v letu 1945 (beg slovenskega prebivalstva, vračanje vojnih ujetnikov in civilistov v Slovenijo in njihova usoda, pobijanje, beg in izgon nemške manjšine iz Slovenije), ilegalni prehodi meje do leta 1960, delovanje uporniških skupin, t. i. Matjaževe vojske, mejni režim (mejni prehodi, varovanje meje), politika jugoslovanskih in slovenskih oblasti do slovenske manjšine v Avstriji, tihotapstvo, ilegalni pretok ljudi, blaga, idej. Naslovi razstavnih panojev so: Beg domobrancev v Vetrinj in njihova vrnitev v Slovenijo, Družina Korošec – Kocmur, Družina Brodar, Matjaževa vojska, Smrt na meji, Izgon prebivalstva z obmejnega pasu, Studia Slovenica, Tajna politična policija in emigranti, Uničenje nemške manjšine v Sloveniji, Taffelsturm, Primer Toplišek, Teroristični napad v Velikovcu, Udba in Mohorjeva, Ciril Žebot: Slovenija včeraj, danes, jutri in Neminljiva Slovenija, Drago Jančar – zaradi knjige v zapor. V letu 2013 in 2014 je bila razstava predstavljena v več krajih po Sloveniji in v zamejstvu.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 36762925