V evropskem in svetovnem prostoru so obdobje druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja zaznamovale obsežne in temeljite politične, gospodarske in socialne spremembe. V Jugoslaviji so se po smrti dolgoletnega državnega in partijskega voditelja Josipa Broza Tita maja 1980 še bolj intenzivno pokazali znaki gospodarske, socialne in politične krize ter nerešenih nacionalnih vprašanj. Slovenska civilna družba se je v tem času krepila. Leta 1987 so v 57. številki Nove revije slovenski razumniki (dr. Jože Pučnik, dr. Tine Hribar, dr. Dimitrij Rupel, dr. Ivo Urbančič in drugi) objavili prispevke za slovenski nacionalni program. Leta 1988 je slovenska politična policija aretirala sodelavce revije Mladina Janeza Janšo, Davida Tasića, Francija Zavrla in podčastnika Jugoslovanske ljudske armade Ivana Borštnerja. Predali so jih jugoslovanski vojski, ki jih je obtožila izdaje vojaške skrivnosti in jim pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sodila v tujem jeziku. Za obrambo četverice obtoženih je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar. V Ljubljani in drugje po Sloveniji so se vrstili množični protesti in zborovanja, tudi pred vojaškim sodiščem. Oblast ni več mogla preprečiti ustanavljanja novih političnih organizacij. Predstavniki novo nastajajočih političnih zvez in gibanj so maja 1989 na zborovanju v Ljubljani objavili skupno Majniško deklaracijo, ki je pomenila politično platformo nastajajoče slovenske politične opozicije. V njej so zahtevali suvereno slovensko državo in svobodno odločanje Slovencev o zunanjem povezovanju.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 37677869Avtorica obravnava širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del prispevka predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja se namenja posebno pozornost najvidnejši osebnosti Demosa dr. Jožetu Pučniku, predvolilnim programom, rezultatom volitev, ter oblikovanju novih oblastnih organov. V nadaljevanju je orisana vloga Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel. Uresničil je glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 274238464Po koncu druge svetovne vojne je v Sloveniji prevzela oblast komunistična partija. Z različnimi, predvsem represivnimi ukrepi, je takoj z ačela utrjevati oblast in posegla na vsa področja družbenega in človekovega življenja. V Sloveniji se je takrat začelo obdobje najhujšega nasilja nad t. i. razrednimi sovražniki. To je veljalo tudi za kmetijsko politiko in odnos oblasti do kmetov, saj je partija začrtala ostro politično linijo pri izvajanju različnih ukrepov na področju kmetijstva. Oblast je usmerjala razvoj kmetijstva in urejala položaj kmetov z različnimi administrativnimi ukrepi. Na položaj kmetov v desetletju po koncu vojne so vplivali obvezna oddaja (odkup) viška pridelkov in živine, sistem racionirane in od 1948 zagotovljene preskrbe, agrarna reforma (1945/46), ustanavljanje kmetijskih zadrug (1946), kolektivizacija kmetijstva z ustanavljanjem kmetijskih obdelovalnih zadrug po sporu z informbirojem, na izvajanje kmetijske politike je vplival tudi prvi petletni plan med letoma 1947 in 1951. Našteti ukrepi so sprožili val nezadovoljstva med kmeti, saj oblast niti pri določanju teh ukrepov niti pri njihovem izvajanju ni upoštevala dejanskih razmer na terenu. Zato so se kmetje tem ukrepom na različne načine upirali. Oblast je tako p očetje kmetov kaznovala: zaradi neupoštevanja predpisov oziroma neizpolnjevanja obveznosti se je v prvih povojnih letih zvrstilo veliko sodnih procesov proti kmetom, ki so dosegli vrh med letoma 1949 in 1951 s t. i. kulaškimi procesi. V začetku petdesetih let je začela oblast postopoma odpravljati administrativne ukrepe na področju kmetijstva (odkupi, oddaje) in leta 1953 uvedla zemljiški maksimum.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 37885741Druga svetovna vojna je močno zarezala v življenje Slovencev. Dežela je bila razdeljena med tri okupatorje, njeni prebivalci pa so se znašli na dveh političnih straneh. Ljudje so tako trpeli zaradi okupacije in medsebojnih obračunavanj. Težko pričakovani konec vojne je prinesel mir, a utrjevanje nove družbene ureditve je poskrbelo za nove kršitve človekovih pravic. Avtorica skozi življenjsko zgodbo gospe Anuške Lekan pokaže, kako sta druga svetovna vojna in prvo desetletje po vojni vplivala na njeno življenje. Njena zgodba se začne v otroštvu, ko je doživela prihod Nemcev v Maribor, in konča v zgodnji odrasli dobi, ko je po začetni poklicni poti kot učiteljica z neustrezno karakteristiko emigrirala v Združene države Amerike. Njena izkušnja je le ena od mnogih, ki pa lahko pokaže, kakšne izzive so prinašali turbulentni časi sredine 20. stoletja v vsakdanje življenje.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 38087725V prispevku so predstavljeni politični procesi proti pripadnikom nekatoliških verskih skupnosti v obdobju komunizma v Sloveniji. Komunistična partija je v tem obdobju poskušala uveljaviti marksistično ateistično ideologijo, omejiti vpliv verskih skupnosti in jih nadzorovati. V njihova prizadevanja se je vključilo tudi kazensko sodstvo. Avtorica na podlagi sodnih spisov okrožnih sodišč in gradiva Komisije Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic ugotavlja, da je povojna oblast izvedla več zrežiranih sodnih procesov, katerih žrtve so bili tako voditelji kot tudi člani teh skupnosti. V večini primerov so jim očitali protidržavno politično delovanje z namenom zrušenja obstoječe družbene ureditve z nasiljem.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 38087469