V dolgoletnem poljskem poskusu na BF v Ljubljani, na evtričnih oglejenih tleh, merimo različne učinke ohranitvene obdelave tal. Obravnavamo konvencionalno obdelavo z oranjem 22 cm globoko P in ohranitveno obdelavo z vrtavkasto brano do 10 cm globine N, in podploskvi z dodatkom komposta (-c), in brez gnojenja (-n). Po 5 letih so bile višje vsebnosti hranil in organskih snovi v N v primerjavi P. Kompost je imel pozitiven učinek na mikrobno biomaso, obdelovani sistem pa nanjo značilno ni vplival. Mineralizacija dušika in razgradnja slame sta bila večja v P kot v N, ter v globini tal od 15 – 20 cm kot v 5-10 cm.
COBISS.SI-ID: 7541625
S kolonjskim eksperimentom in Brassica rapa smo ocenili učinkovitost remediacije na funkcioniranje tal, z uporabo treh koncentracij EDTA (10, 30, 60 mmol kg−1). S spiranjem prsti smo odstranili 77, 29 in 72% kovin iz prsti onsenažene z 1378, 578 in 8.5 mg kg−1 Pb, Zn in Cd. S postopno ekstrakcijo smo dosegli odstranjevanje kovin iz karbonatne plasti soli. Dostopnost kovin (Pb) iz želodčne faze se je zmanjšala za 75%, in za 79% iz črevesne faze. Del kovin (do 0,8% Cd) se je izgubil zaradi puščanja kolon. Z remediacijo se je zmanjšal prenos strupenih kovin iz zemlje na korenine za do 61%, kar pa ni preprečilo akumulacije kovin v listih. Fitnes zraslih rastlin na zemlji sprani z EDTA (izmenjava plinov in fluorescenca) ni bil ogrožen. z remediacijo se je zmanjšala vsebnost DNA v prsti (do 29%, 30 mmo kg−1 EDTA) in spremenila struktura mikrobne združbe.
COBISS.SI-ID: 7368313