V tem članku predstavljamo novo ogrodje za razpoznavo tal in stavb v podatkih LiDAR. V predlaganem pristopu vzpostavimo topološko povezanost med točkami s pomočjo mreže enakovelikih celic, nad katero izvedemo večločljivostno podatkovno razgradnjo. V ta namen ustvarimo cilindrični skalarni prostor, imenovan tudi diferencialni morfološki profili, nad višinskimi razlikami med dejanskimi točkami in grobim približkom površja. To nam omogoča ocenitev geometrijskih lastnosti vsebovanih objektov, medtem ko lahko informacije o površju in dobljenih regij uporabimo za razpoznavo stavb. V ta namen smo razvili nov algoritem za lokalno prileganje ploskev. Z njim razpoznamo točke, ki ležijo na ravnini, medtem ko prehodi med različnimi regijami določajo kontekst, v katerem se nahajajo objekti. Na ta način lahko ločimo med stavbami in mostovi. Oceno učinkovitosti metode smo izvedli nad testnimi podatki organizacije ISPRS, pri čemer se je izkazala za učinkovitejšo od trenutnega stanja tehnike.
COBISS.SI-ID: 17466134
V članku predlagamo novo metodo za razpoznavo vegetacije v podatkih LiDAR. Poglavitna značilnost točk vegetacije je namreč njihova statistično visoka razpršenost, zato jih lahko učinkovito razpoznamo v odvisnosti od napak pri prileganju ravnin. Klasifikacijo dodatno izboljšamo z uvedbo treh kontekstnih filtrov, ki obravnavajo povezane objekte (na primer zidove, dimnike, šum v zgradbah), razraščeno vegetacijo in majhne objekte (na primer avtomobile, ograje, kipe). V sklopu validacije smo s predlagano metodo dosegli preko 97% pravilnost in celovitost na področjih podeželja, medem ko je bil rezultat F1 za urbana področja 90.7%. Analiza treh vhodnih parametrov je prav tako pokazala, da so le-ti stabilni in robustni. Predlagani algoritem zato omogoča uporabniško interakcijo ter nadzor razmerja celovitosti in pravilnosti klasifikacije.
COBISS.SI-ID: 19409174
V tem prispevku je predstavljena časovna vrsta meritev volumna malega ledenika opravljena z talnimi radarskimi meritvami, ki omogočajo prodiranje skozi zemljino (GPR-meritve). Spremembe obsega manjših ledenikov v srednjih zemljepisnih širinah in zlasti tistih, ki se nahajajo na nizkih nadmorskih višinah, so pomembni, saj se taki objekti hitro odzivajo na podnebne spremembe, tako na lokalni in globalni ravni. Predstavljamo GPR-meritve z dne 23. septembra in 24. 2013 na Triglavskem ledeniku, ki omogočajo tudi preučevanje plasti v ledeniku z različnimi lastnostmi (sneg, firn, led, grušč) ter obseg dejanskega ledu. Primerjamo tudi rezultate iz 2013 s prejšnjimi GPR-meritvami iz leta 2000. Izdelan je kritični pregled zgodovinskih podatkov, da bi našli splošen trend in napoved za morebitni razvoj ledenika. Med letoma 2000 in 2013, smo ugotovili pomembne spremembe v notranji razporeditvi različnih enot (sneg, firn, led) in spremembo volumna ledu iz 35.000 m3 na okoli 7400 m3.
COBISS.SI-ID: 40064557
Pomemben problem v analizi mrežnih podatkov je odkrivanje gruč gosto povezanih vozlišč, ki jih imenujemo tudi moduli ali gruče. Strukture gruč razkrivajo funkcije in organizacijo mrež. Trenutni algoritmi za odkrivanje gruč v velikih realnih mrežah so računsko zahtevne ali zahtevajo predhodne informacije, kot so število ali velikost gruč ali ne dajo enakih razdelitev mreže v gruče v ponovnih poganjanjih algoritma. V tem članku predlagamo preprost in hiter algoritem, ki uporablja samo strukturo mreže in ne zahteva optimizacije predefiniranih objektivnih funkcij in ne informacije o številu gruč. Predlagamo algoritem za odkrivanje gruč, ki začne iz gruč sestavljenih iz povezanih parov vozlišč in njihovih najbolj podobnih sosednih vozlišč in nato tvori realne gruče. Pokažemo, da je skupna prednost predlaganega algoritma v primerjavi z drugimi algoritmi odkrivanja gruč preprosta narava, nizki računski stroški in zelo visoka natančnost v odkrivanju gruč različnih velikosti tudi v mrežah z zamegljeno modularno strukturo, ki je sestavljena iz šibko ločjivih gruč.
COBISS.SI-ID: 21987592
V članku predstavimo novo preslikovalno shemo, ki smo jo poimenovali Theta-mapiranje. Metodo smo uporabili za filtriranje podatkov LiDAR , zajetih iz zraka. S filtrom odstranimo objekte, ki niso del terena in tako izvedemo konstrukcijo digitalnega modela reliefa. Preslikovalna shema razširja model CSL, s čimer pridobi najbolj kontrastne povezane komponente iz cilindričnega prostora. Tako lahko definiramo prilagodljiv večkriterijski filter, ki upošteva površino najbolj kontrastnih povezanih komponent in standarden odklon vsebovanih nivojev točk. Računsko učinkovitost dosežemo s tem, da podatke LiDAR uvrstimo v mrežo enakovelikih celic, ki jih nato predstavimo s podatkovno strukturo Max- Tree. Ker za sprehod skozi mrežo celic potrebujemo konstantno število prehodov, je časovna zahtevnost predlagane metode linearna glede na število celic v mreži. Kot smo pokazali s poskusi, se je povprečen čas CPU zmanjšal za skoraj neverjetnih 98%, medtem ko se je povprečna točnost metode izboljšala za do 10% v primerjavi s sorodnimi metodami.
COBISS.SI-ID: 16937494