V tem članku predstavljamo novo ogrodje za razpoznavo tal in stavb v podatkih LiDAR. V predlaganem pristopu vzpostavimo topološko povezanost med točkami s pomočjo mreže enakovelikih celic, nad katero izvedemo večločljivostno podatkovno razgradnjo. V ta namen ustvarimo cilindrični skalarni prostor, imenovan tudi diferencialni morfološki profili, nad višinskimi razlikami med dejanskimi točkami in grobim približkom površja. To nam omogoča ocenitev geometrijskih lastnosti vsebovanih objektov, medtem ko lahko informacije o površju in dobljenih regij uporabimo za razpoznavo stavb. V ta namen smo razvili nov algoritem za lokalno prileganje ploskev. Z njim razpoznamo točke, ki ležijo na ravnini, medtem ko prehodi med različnimi regijami določajo kontekst, v katerem se nahajajo objekti. Na ta način lahko ločimo med stavbami in mostovi. Oceno učinkovitosti metode smo izvedli nad testnimi podatki organizacije ISPRS, pri čemer se je izkazala za učinkovitejšo od trenutnega stanja tehnike.
COBISS.SI-ID: 17466134
V članku predstavimo novo preslikovalno shemo, ki smo jo poimenovali Theta-mapiranje. Metodo smo uporabili za filtriranje podatkov LiDAR , zajetih iz zraka. S filtrom odstranimo objekte, ki niso del terena in tako izvedemo konstrukcijo digitalnega modela reliefa. Preslikovalna shema razširja model CSL, s čimer pridobi najbolj kontrastne povezane komponente iz cilindričnega prostora. Tako lahko definiramo prilagodljiv večkriterijski filter, ki upošteva površino najbolj kontrastnih povezanih komponent in standarden odklon vsebovanih nivojev točk. Računsko učinkovitost dosežemo s tem, da podatke LiDAR uvrstimo v mrežo enakovelikih celic, ki jih nato predstavimo s podatkovno strukturo Max-Tree. Ker za sprehod skozi mrežo celic potrebujemo konstantno število prehodov, je časovna zahtevnost predlagane metode linearna glede na število celic v mreži. Kot smo pokazali s poskusi, se je povprečen čas CPU zmanjšal za skoraj neverjetnih 98%, medtem ko se je povprečna točnost metode izboljšala za do 10% v primerjavi s sorodnimi metodami.
COBISS.SI-ID: 16937494
Za območje Slovenije obstaja dolgoleten niz letalskih posnetkov cikličnega aerofotografiranja Slovenija (CAS). Njihova uporaba je bila v geografiji med drugim povezana s spremembami rabe tal, s preučevanjem degradacije okolja, pa tudi za ugotavljanje nekaterih naravnogeografskih sprememb v pokrajini, na primer za ugotavljanje sprememb ledenikov ali za premikanja rečnih strug. V članku predstavljamo uporabnost CAS za spremljanje intenzivnosti pobočnih procesov. Z njihovo pomočjo smo izmerili velikost dveh skalnih podorov: podor slapu Čedca v Kamniško-Savinjskih Alpah ter odlom na pobočju Glave pod Triglavom. Poleg tega smo ugotavljali reliefne spremembe na melišču Birški plaz pod Velikim vrhom na Košuti ter v hudourniški dolini potoka Suhelj v Zgornjesavski dolini.
COBISS.SI-ID: 37923885