Preučili smo uporabnost EEG biomarkerjev v območju alfa frekvence pri simptomatiki izgorelosti in depresije. Rezultati regresijske analize so izpostavili diferencialno vrednost IAF in jakosti EEG odziva. IAF je bil povezan s simptomatiko depresije, jakost pa s to izgorelosti. Pokazale so se tudi razlike vezane na spol udeležencev. Raziskava tako podaja nakazuje uporabnost različnih EEG biomarkerjev v alfa frekvenci za diagnostične namene.
COBISS.SI-ID: 21776648
Monografija prispeva poglavja o novi raziskovalni temi, psiholoski modeli v racunalniskih personaliziranih aplikacijah. Poglavja pokrivajo psiholoske modele, tehnike neintruzivnega zaznavanja stanja uporabnikov in uporaba le-teh v personalizirtanih aplikacijah. Monografija predstavlja most med psiholoskimi modeli in uporabo v racunalnistvu. Z vidika projekta so najpomembnejsi prispevek ravno poglavja o neinvazivni zaznavi stanja uporabnika.
COBISS.SI-ID: 11475028
Ergonomika vpliva na učinkovitost vidnega sistema pri branju. Predpostavljali smo, da branje z LCD zaslona, ki ga držimo v rokah, omogoča natančnejšo informacijo o oddaljenosti bralnega gradiva kot branje z zaslona, ki ni v kontaktu s telesom bralca. V raziskavi smo preučevali učinek proprioceptivnih informacij na hitrost branja in na fiziološke odzive vidnega sistema, tj. akomodacijo in velikost zenice ter njune mikrooscilacije. Udeleženci (n = 47; vsi emetropi brez ambliopije) so morali tiho prebirati dvomestna števila, ki so bila predvajana na 10-inčnem LCD zaslonu na razdalji 40 cm. V enem pogoju je udeleženec zaslon držal v rokah, v drugem pa je bil zaslon položen na stojalo in udeleženec ni imel kontakta z njim. Z aparatom Power Refractor 3 smo s 50 Hz beležili fiziološke parametre, tj. akomodacijski in zenični odziv, zabeležili pa smo tudi število prebranih številk v 90 sekundah. Število prebranih številk je bilo večje v pogoju, ko so bile prisotne proprioceptivne informacije, kot v pogoju brez kontakta z zaslonom. Pri spremljanju fizioloških parametrov smo ugotovili, da sta bila povprečna velikost zenice in akomodacijski odziv v obeh pogojih podobna. Hitrost manjšanja velikosti zenic je bila večja v pogoju brez proprioceptivnih informacij kot v pogoju z njimi. Porast zamika akomodacije v času je bil podoben v obeh pogojih, prav tako mikrooscilacije velikosti zenic in akomodacije. Zaključili smo, da kadar zaslon držimo v rokah, števila tiho prebiramo hitreje in v 90-sekundnem bralnem intervalu prihaja do manjših sprememb velikosti zenice. Proprioceptivne informacije torej lahko vplivajo na nekatere fiziološke nastavitve vidnega sistema.
COBISS.SI-ID: 63463266
Članek opisuje primerjavo stabilnosti mirne stoje udeležencev, v kateri s pomočjo pritiskovne plošče in psihofizioloških senzorjev (EDA, srčni utrip, dihanje) ugotavljamo psihološki vpliv pritrjevanja in prisotnosti senzorjev med meritvami in posledično zavedanje udeleženca, da je merjen.
COBISS.SI-ID: 30009383
Članek opisuje proceduro za ovrednotenje sistemov za merjenje elektrodermalne aktivnosti. Procedura je sestavljena iz statične primerjalne kalibracije in dinamičnega ovrednotenja s sinusnim signalom. Naprave, ki ustrezajo kriterijem, bi bile zanesljive in zadosti točne za merjenje prevodnosti kože, pri čemer bi vzpostavile navezavo na SI enote in zagotovile meroslovno sledljivost.
COBISS.SI-ID: 10767956