Raziskave, ki bi se ukvarjale s prometno rabo zemljišč, so redke. Vemo, da načini mobilnosti prebivalstva vplivajo na prometno rabo zemljišč in s tem oblikujejo prostor, v katerem živimo. Po podatkih zemljiškega katastra je trenutno v Sloveniji skoraj 465 km2 prometne rabe, kar predstavlja več kot polovico vseh pozidanih površin oziroma dobra 2% celotne površine Slovenije. Prometna raba v zadnjem desetletju narašča, a počasneje kot ostala pozidana raba, kar morda nakazuje na večjo racionalnost poselitve v Sloveniji. Analiza prometne rabe na državni ravni kaže na območja, ki najbolj pridobivajo prometno rabo. To so območja z novo prometno infrastrukturo (ceste, železnice), pa tudi turistična ter nekatera (sub)urbanizirana območja. Rezultati kažejo, da so lokalne politične in načrtovalske odločitve zelo pomemben dejavnik rasti prometne rabe v slovenskih mestih. Ugotovili smo, da so prebivalci okoljsko osveščeni v teoriji, a se to ne prenaša v prakso, saj opremljenost lastnega bivališča z avtomobilsko infrastrukturo vrednotijo višje od ostalih dejavnikov. Avtomobilizacijo smo skušali razložiti z ekonomskimi, družbenimi in političnimi razlogi. Med ekonomske spada poviševanje kupne moči prebivalstva in edinstven sistem obveznega povračila potnih stroškov s strani delodajalca, ki subvencionira uporabo avtomobila. Med družbenimi razlogi omenjamo spremembo bivalnih in delovnih navad značilnih za postindustrijsko družbo. Med politične razloge uvrščamo gradnjo avtocestne infrastrukture, ki je bila v preteklosti prioriteta iz upravičenih razlogov in hkratno zanemarjanje javnega potniškega prometa ter bolj trajnostnih oblik prometa.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 278019072V članku je prikazan model, ki omogoča boljše razumevanje kako potniki, ki imajo možnost izbirati med različnimi železniškimi postajami, izbirajo sredstvo prihoda na železniško postajo v odvisnosti od lastnosti le-te. Model je bil razvit s pomočjo intervjujev na samih postajah, kakor tudi z anketami po metodi stated preferences. Ciljna skupina raziskave so bili potniki na delo in šolanje. Skupno število respondentov je bilo 412. Velika večina jih za dostop do železniške postaje uporablja osebni avtomobil (60,2%), nato sledijo pešci (26,2%), javni potniški promet – avtobus (8,3%) in kolo (5,3%). Povprečna dolžina poti od doma do postaje je znašala 4,9 km, dostopni čas pa 10,5 min. Od ciljne postaje večina potnikov pot nadaljuje peš (84,5%), mestni avtobus uporabi 14,1% potnikov, le 1,2% nadaljuje potovanje z avtomobilom, ena oseba pa s kolesom. Za to pot povprečno porabijo 13,1 minute, poprečna oddaljenost cilja potovanja pa je 1,58 km.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 512398390Ponudba javnega potniškega prevoza je raznolika v smislu financiranja, pravne podlage ter same ciljne populacije. Neurejenost klasifikacije posameznih voženj povzroča netranspartenost pri financiranju in nejasnosti pri razdelitvi pristojnosti med lokalnimi in nacionalnimi organi, pristojnimi za javni potniški promet. V raziskavi in njeni aplikaciji so bile vse medkrajevne vožnje, ki se v Republiki Sloveniji opravljajo z avtobusi, razvrščene v enega od tipičnih razredov (lokalni, daljinski, šolski, dostavni,...). Na podlagi te razvrstitve je možno namenjati javna sredstva učinkoviteje in pravičneje.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 19225110