Ponudba javnega potniškega prevoza je raznolika v smislu financiranja, pravne podlage ter same ciljne populacije. Neurejenost klasifikacije posameznih voženj povzroča netranspartenost pri financiranju in nejasnosti pri razdelitvi pristojnosti med lokalnimi in nacionalnimi organi, pristojnimi za javni potniški promet. V raziskavi in njeni aplikaciji so bile vse medkrajevne vožnje, ki se v Republiki Sloveniji opravljajo z avtobusi, razvrščene v enega od tipičnih razredov (lokalni, daljinski, šolski, dostavni,...). Na podlagi te razvrstitve je možno namenjati javna sredstva učinkoviteje in pravičneje.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 19225110Učbenik na 242 straneh v štirinajstih poglavjih podaja vsebine iz prakse in teorije načrtovanja prometa in mobilnosti. Zadnja poglavja so posvečena uvodu v prometne modele.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 81133825Raziskave, ki bi se ukvarjale s prometno rabo zemljišč, so redke. Vemo, da načini mobilnosti prebivalstva vplivajo na prometno rabo zemljišč in s tem oblikujejo prostor, v katerem živimo. Po podatkih zemljiškega katastra je trenutno v Sloveniji skoraj 465 km2 prometne rabe, kar predstavlja več kot polovico vseh pozidanih površin oziroma dobra 2% celotne površine Slovenije. Prometna raba v zadnjem desetletju narašča, a počasneje kot ostala pozidana raba, kar morda nakazuje na večjo racionalnost poselitve v Sloveniji. Analiza prometne rabe na državni ravni kaže na območja, ki najbolj pridobivajo prometno rabo. To so območja z novo prometno infrastrukturo (ceste, železnice), pa tudi turistična ter nekatera (sub)urbanizirana območja. Rezultati kažejo, da so lokalne politične in načrtovalske odločitve zelo pomemben dejavnik rasti prometne rabe v slovenskih mestih. Ugotovili smo, da so prebivalci okoljsko osveščeni v teoriji, a se to ne prenaša v prakso, saj opremljenost lastnega bivališča z avtomobilsko infrastrukturo vrednotijo višje od ostalih dejavnikov. Avtomobilizacijo smo skušali razložiti z ekonomskimi, družbenimi in političnimi razlogi. Med ekonomske spada poviševanje kupne moči prebivalstva in edinstven sistem obveznega povračila potnih stroškov s strani delodajalca, ki subvencionira uporabo avtomobila. Med družbenimi razlogi omenjamo spremembo bivalnih in delovnih navad značilnih za postindustrijsko družbo. Med politične razloge uvrščamo gradnjo avtocestne infrastrukture, ki je bila v preteklosti prioriteta iz upravičenih razlogov in hkratno zanemarjanje javnega potniškega prometa ter bolj trajnostnih oblik prometa.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 278019072