V članku je izvedena primerjava ''običajnih'' tipov krožnih križišč z novimi oz. inovativnimi tipi krožnih križišč v eni ali dveh ravninah, s stališča funkcionalnega, okoljskega in ekonomskega stališča. Primerjava je izvedena za osem različnih tipov krožnih križišč, ki se medsebojno razlikujejo v oblikah, številu krožnih voznih pasov in različnih prometnih režimih, upoštevaje časovne zamude, CO2, NOx, prašne delce PM2.5 in PM10. Dva inovativna tipa krožnih križišč (izumljena s strani člana naše programske skupine), ''target'' krožno križišče in ''flyover'' krožno križišče, sta analizirana tudi s stališča njihove nedvomne praktične uporabnosti. Z uporabo zaprtega kapacitetnega modela in CORINAIR metodologije, je bilo izvedenih več simulacij z namenom ugotovitve tipične letne krivulje povpraševanja v primestnem območju, za tri različne matrike prometnih obremenitev (p1, p2, p3) in za največji letni prometni tok Qmax v razponu od 1300 do 3300 voz/h. Primerjane so ocenjene zamude vozil in letne emisije škodljivih emisij, vključno z investicijskimi stroški in stroški vzdrževanja, za vsako od analiziranih tipov krožnih križišč, v odvisnosti od prometnih obremenitev in številnih drugih parametrov. Zahvaljujoč tej analizi so določeni tipi krožnih križišč, ki najbolje servisirajo potekanje prometa v določenih (prometnih) pogojih.
COBISS.SI-ID: 18404630
Za voznike, cestne operaterje in prometne inženirje podatek o potovalnem času predstavlja najbolj uporabno informacijo pri načrtovanju potovanja. Za določitev reprezentativne vrednosti potovalnega časa na odseku opravljanja meritve moramo iz zbranih podatkov izločiti osamelce – potovalne čase vozil, katerih skrajšan oz. podaljšan potovalni čas nima vzroka v prometnih razmerah, temveč je posledica individualnega obnašanja posameznega vozila. Večina do sedaj predlaganih algoritmov uporablja klasične statistične metode, ki niso sposobni izločiti vpliva počasnejših tovornih vozil. Ker so za obveščanje voznikov odločilni potovalni časi osebnih vozil, želimo vpliv tovornih vozil izločiti, to pa z obstoječimi algoritmi ni mogoče. Predlagani algoritem z uporabo robustne statistike določi tisto cenilko, ki v razmerah prostega prometnega toka najbolje opisuje voznike osebnih vozil, ki upoštevajo hitrostno omejitev na obravnavanem odseku. Za najbolj primerno robustno statistiko se je izkazal centil, ki ga določimo v fazi kalibracije algoritma v razmerah prostega prometnega toka in ga nato spremljamo tudi v razmerah zunaj prostega prometnega toka, ob predpostavki, da opisuje voznike osebnih vozil, ki drugače vozijo po hitrostnih omejitvah, na njihov potovalni čas pa so med potovanjem vplivale različne motnje znotraj prometnega toka. Algoritem se je izkazal za zelo učinkovitega tako za tehnologije z visoko stopnjo penetracije (reidentifikacija registrskih tablic) kot tudi za tehnologije z nizko stopnjo penetracije (reidentifikacija naslovov bluetooth). Primerjava z algoritmi, ki uporabljajo klasične statistične metode, je pokazala, da uporaba robustne statistike bistveno pripomore k natančnejšmu sledenju evolucije potovalnega časa.
COBISS.SI-ID: 6803553
V raziskavi smo ocenili razmerje prebivalcev Maribora do družbenih vplivov, izhajajočih iz naziva Evropska prestolnica kulture, in sicer po lestvici FSIAS. Raziskava je pokazala, da anketiranci menijo, da je projekt mestu prinesel večje družbene ugodnosti kot pa stroške. Anketiranci so se strinjali, da je projekt primarno pozitivno vplival zlasti na promocijo Slo venije, kot tudi na kulturno razvitost skupnosti in ugled mesta na splošno, kar je skladno z vsemi cilji in namenom samega projekta. Po mnenju anketirancev projekt ni imel negativnih vplivov. Rezultati raziskave nudijo prebivalcem, organizatorjem projekta in lokalni skupnosti vpogled v pomembne podatke o odnosu skupnosti do tega projekta.
COBISS.SI-ID: 38629165