Biopolimeri, kot bistvena sestavine življenja, so sposobni oblikovati številne kompleksne nanostrukture. Zaradi številnihkooperativnih interakcij je racionalno načrtovanje novih proteinskih vzorcev zvitja še vedno zelo zahtevno. Alternativna strategija je oblikovanje topoloških struktur-nanostruktur zgrajenih iz polipeptidniv povezanih modulov, ki določajo končno topologijo. Tekom zadnjih nekaj desetletjih so DNA uporabili namesto običajne vloge za shranjevanje podatkov kot za pametne nanomateriale, ki se uporabljajo za samosestavljanje nanodelcev v skoraj katerokoli obliko. Podoben modularni pristop lahko uporabimo za sestavljanje polipeptidnih nanostruktur, npr. za tvorbo enoverižnega polipeptidnega tetraedra. V tem delu smo predstavili načela topološke strategije in edinstvene lastnosti tovrstnih polipeptidnih nanostruktur v primerjavi z naravnimi strukturami. Predstavili smo razloge za odsotnosti takšnih vzorcev v naravi.
COBISS.SI-ID: 37569029
Kljub bolj zapletenim interakcijam se peptidi uspešno uporabljajo za sestavljanje simetričnih nanostruktur, kot so fibrile. V primerjavi z dizajniranimi nanostrukturami, ki temeljijo na naravnih oligomerizacijskih domen je nedavno oblikovanje novih interakcij oligomerizacijskih površin in uvajanje topološko zasnovanih beljakovin omogočilo strukture, ki so podobne nanostrukturam na osnovi DNK. Prednosti proteinskih nanostruktur, kot je funkcionalna vsestranskost in stroškovno učinkovit in trajnostni način proizvodnje zagotavljajo močno spodbudo za nadaljnji razvoj v tej smeri.
COBISS.SI-ID: 5442330