Literatura spletnih raziskav se pretežno osredotoča na metodološka vprašanja, ki so povezana z dejavnostmi področja zbiranja podatkov ankete. Precej manj pozornosti je namenjene širšim administrativnim, vodstvenim, infrastrukturnim vidikom in pred-področnemu (tj,načrtovanje, konceptualizacija, razvoj vprašalnika, testiranje) ter po-področnemu procesu vključevanja (tj, priprava podatkov, avtomatizirana analiza, arhiviranje, razširjanje objave). Na tem področju je premalo pozornosti namenjene tudi integrativnemu potencialu informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v procesu raziskovanja, vsaj za prevladujoča (ali v veliki večini) orodja IKT, ki podpirajo proces zbiranja podatkov za raziskavo. To vprašanje je obravnavano le v nekaterih velikih organizacijah za zbiranje podatkov raziskav (glej na primer posebno izdajo lista uradne statistike (npr Biemer et al. 2013)), ki pa niso tema tega poglavja.
COBISS.SI-ID: 33079645
Monografija Web Survey Methodology vodi bralca skozi raziskovanje metodologije spletnih anket v zadnjih petnajstih letih. Knjiga podaja napotke o zadnjih tehnikah zbiranja veljavnih in zanesljivih anketnih podatkov in hkrati ponuja celovit pregled raziskovalnih vprašanj. Ključne teme, kot so priprava in oblikovanje vprašalnika, izvedba testiranja, analize in programi za anketiranje, so predstavljene na sistematičen in pronicljiv način. Bralec je tako izpostavljen ključnim konceptom in ugotovitvam v literaturi, ki pokrivajo meritve, ne-odgovore, prilagoditve, parapodatke in stroške. Knjiga vsebuje tudi razprave o trenutno najbolj pomembnih temah v anketnem raziskovanju kot so internetni paneli, virtualni intervjuji, mobilne ankete in integracija s pasivnimi meritvami, e-družboslovje, kombiniranih modeli in poslovna inteligenca.
COBISS.SI-ID: 33367389
Članek prikazuje pristop k evalvaciji različnih raziskav s hkratnim upoštevanjem napak in stroškov. Osredotoča se na spletne načine in obravnava njihov potencial za nadomestitev tradicionalnih načinov verjetnostnih raziskav za splošno populacijo. Glavna ideja tega pristopa je, da se del prihrankov pri stroških spletne ankete lahko dodeli za komplementarne načine anketiranja, ki kompenzirajo internetno nepokritost in visoko stopnjo ne-odgovorov. Opisani pristop je demonstriran v eksperimentalni študiji primera, ki primerja uspešnost mešanih načinov s spletnimi načini anketiranja in predplačniško spodbudo, ki se uporablja v uradnih osebnih in telefonskih anketah. Rezultati kažejo, da mešani načini skupaj s spletnim načinom anketiranja in spodbudami lahko znatno povečajo stopnjo odgovorov, kar celo presega konvencionalne načine anektiranja in še vedno ponuja zajeten prihranek pri stroških.
COBISS.SI-ID: 33791325
Študija se ukvarja z večopravilnost anketirancev (VA) v spletnih anketah. O njen govorimo, ko se anketiranec med izpolnjevanjem spletnega vprašalnika osredotoča tudi na druge aktivnosti. Konceptualni okvir temelji na obstoječi literaturi o večopravilnosti, pri čemer so združena spoznanja iz kognitivne psihologije in anketne metodologije. V študiji je uporabljen izvirni pristop za merjenje VA v spletnih anketah, ki vključuje inovativno uporabo različnih vrst parapodatkov. Slednji predstavljajo ne-reaktivne elektronske sledi, zbrane med izpolnjevanjem spletnega vprašalnika. Kot indikator VA je poleg časa, ki ga je anketiranec porabil za odgovore na eni strani vprašalnika, opredeljena tudi spremenljivka, ki meri dogodke, ko je anketiranec najprej zapustil in se kasneje vrnil v okno spletnega brskalnika z anketnim vprašalnikom (npr. za klepet, elektronsko pošto, brskanje). Pristop je bil empirično testiran v spletni anketi, ki je pokazala, da je bilo med izpolnjevanjem vprašalnika 60% anketirancev vsaj enkrat vključenih v večopravilnost. Hkrati so rezultati nakazali, da je neodgovor postavke kot indikator kakovosti anketirančevih odgovorov povezan z VA, medtem ko tega ni mogoče trditi za nerazlikovanje. Čeprav študija potrjuje, da parapodatki predstavljajo smiseln način merjenja VA in jih lahko (v prilagojeni obliki) uporabimo tudi pri merjenju drugih vrst večopravilnosti, je potrebno nadaljnje raziskovanje zbiranja ne-reaktivnih podatkov za preučevanje medijske večopravilnosti.
COBISS.SI-ID: 33672285
Pri preučevanju spletnih skupnosti in v metodologiji spletnega anketiranja je znanega malo o tem, kako je mogoče elemente e-poštnih vabil k spletnim anketam s seznami uporabiti za doseganje višje stopnje odgovora. Tukajšnja študija je zato proučevala, ali poudarjanje avtoritete, prošnje za pomoč in občutka pripadnosti skupnosti v e-poštnih vabilih zvišuje stopnjo odgovora članov spletne skupnosti v spletnih anketah. Izhajajoč iz anketne metodologije in nedavnih raziskav spletnih skupnosti je študija testirala tudi hipotezo o odnosu med aktivnostjo članov v spletni skupnosti in stopnja odgovora anketirancev. Analiza kontroliranega eksperimenta na enostavnem slučajnem vzorcu 2500 članov največje slovenske spletne zdravstvene skupnosti je pokazala, da prošnja za pomoč zvišuje stopnja odgovora anketirancev. Rezultati tudi potrjujejo hipotezi, da je aktivnost članov v spletni skupnosti, ki se nanaša na pogostost njihovih obiskov spletne skupnosti in številom njihovih objav v njej, pozitivno povezana stopnja odgovora anketirancev. Ker študija obenem nakazuje, da vključevanje kombinacij več kot enega elementa v e-poštnih vabil ne vedno izboljša stopnje odgovora anketirancev, se nakazuje potreba po nadaljnjem raziskovanju pristopov in praks na tem področju spletnega anketiranja.
COBISS.SI-ID: 33758045