Pri tem dosežku gre za kreativno implementacijo anketne metodologije v proučevanje internetne skupnosti. Vlogi spletnih skupnosti pri krepitvi je bila posvečena le omejena pozornost, ki temelji na teoriji empiričnih raziskav, s poudarkom predvsem na individualni krepitvi vloge oseb v spletnih podpornih skupinah. Ta članek predlaga, da se za analizo krepitve možnosti v spletnih skupnostih upošteva, da je lahko odnos med njima nasprotujoč. Teorija opolnomočenja se je razvila iz psihologije skupnosti, ki omogoča analizo opolnomočenja rezultatov v sferi spletnih skupnosti na psihološki ravni. Vendar pa smo za lažje razumevanje usklajenega delovanja med individualnim in kolektivnim opolnomočenjem uvedli mehanizem komunikativne interakcije. Hipoteze postavljene iz teorije opolnomočenja izpodbijajo hipoteze našega dopolnilnega pristopa in so testirane na vzorcu članov spletnih skupnosti. Rezultati kažejo, da bi lahko psihosocialno razumevanje opolnomočenja procesov na področju psihologije skupnosti prineslo nove vpoglede z upoštevanjem komunikacijske perspektive za takšne postopke.
COBISS.SI-ID: 32683357
Literatura spletnih raziskav se pretežno osredotoča na metodološka vprašanja, ki so povezana z dejavnostmi področja zbiranja podatkov ankete. Precej manj pozornosti je namenjene širšim administrativnim, vodstvenim, infrastrukturnim vidikom in pred-področnemu (tj, načrtovanje, konceptualizacija, razvoj vprašalnika, testiranje) ter po-področnemu procesu vključevanja (tj, priprava podatkov, avtomatizirana analiza, arhiviranje, razširjanje objave). Na tem področju je premalo pozornosti namenjene tudi integrativnemu potencialu informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v procesu raziskovanja, vsaj za prevladujoča (ali v veliki večini) orodja IKT, ki podpirajo proces zbiranja podatkov za raziskavo. To vprašanje je obravnavano le v nekaterih velikih organizacijah za zbiranje podatkov raziskav (glej na primer posebno izdajo lista uradne statistike (npr Biemer et al. 2013)), ki pa niso tema tega poglavja.
COBISS.SI-ID: 33079645
Empirične študije se na področju družbenih ved soočajo s pomembno odločitvijo o tem, kako ključne ugotovitve predstaviti ciljni publiki. Preprostost je tu pomemben kriterij, saj morajo biti ugotovitve posredovane na učinkovit način (t.j. kratko in jedrnato) in ker so deležniki (npr. oblikovalci politik, mediji, splošna javnost) heterogeni v smislu njihovih metodoloških izkušenj. Odgovarjajoči načini merjenja morajo torej biti ne le izčrpni in sporočilni, pač pa tudi preprosti in intuitivno razumevajoči. To je posebej pomembno, ko govorimo o dinamiki v času. Tam tipično uporabimo bodisi absolutne bodisi relativne razlike. Ta pregledni članek kritično oceni ti dve razširjeni merski metodi in poleg tega razpravlja o alternativnih metodah časovne distance in časovnega koraka. V članku pokažemo, da si rezultati teh štirih merskih metod lahko nasprotujejo tudi v preprostih linearnih primerih. Opišemo tudi empirični primer digitalnega razkoraka, ki prikazuje veliko vabljivih priložnosti za pristranske in enostranske interpretacije, ki se ujemajo s potrebami določenih deležnikov. V sklepu članek uporabnike opozarja na možne zavajajoče zaključke in predlaga izčrpne rešitve ter pri tem sočasno uporablja različne merske metode.
COBISS.SI-ID: 31605597