Zgodnje začetke prvega vala deprofesionalizacije novinarstva lahko prepoznavamo skozi rutinizacijo in »tehnikalizacijo« novinarskega dela ob koncu 19. stoletja, ko niso le komercialni premisleki na trgu zahtevali bolj tehnične kot intelektualne sposobnosti, temveč je – paradoksalno – tudi ideja »profesionalizma« postala ideološka sila medijskega menedžmenta v ločevanju novinarjev od drugih novičarskih delavcev. Podobno kot prvi val tudi sodobni »drugi val« deprofesionalizacije novinarstva ni povezan le s tehnološkimi, temveč tudi širšimi družbenimi spremembami in rekonceptualizacijami »novinarstva«, »novičarskega dela« in povezanih konceptov/praks, kar se odraža tudi skozi neologizme, kot je »proraba« ali »I-novinarstvo«. I-novinarstvo uvršča novinarstvo med tiste poklice, kjer ostra ločnica med proizvodnjo in potrošnjami izginja ter nastaja nova raven »protrošnikov« ali »prorabnikov«, ki predstavljajo tiste vrste uporabnikov (npr. spleta), ki hkrati ustvarjajo (proizvajajo) in trošijo proizvode (kot so spletne vsebine). Internet ni primarni vzrok deprofesionalizacije v današnjem času, toda nedvomno intenzivira ta proces. Novi formati in žanri internetnega komuniciranja imajo potencial za človeško/državljansko participacijo in emancipacijo, toda zmožnosti za participacijo in emancipacijo, ki jo prinaša nova komunikacijska tehnologija, so bile ponovno zlorabljane – tako kot mnogokrat v zgodovini – za generiranje dobička z neposrednim izkoriščanjem človeške sposobnosti trošenja in transformacijo prostega časa v delovni čas doma. Novinarski »prorabniki« lahko dejansko postanejo neplačana delovna sila, ki zmanjšuje količino plačanega dela v novinarskem proizvodnem procesu. To ustvarja videz o dvigu novinarske produktivnosti, čeprav sta lahko skupna količina plačanega in neplačanega dela ter intenziteta dela dejansko večji kot prej.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33304413Z uporabo metod analize dokumentov in poglobljenih intervjujev z novinarji, uredniki in medijskimi planerji, avtorja analizirata tri najbolj obiskane slovenske novičarske strani (24ur.com, Planet Siol in MMC RTV SLO) ter po obsegu zakupa medijskega prostora največje medijske agencije, da bi odgovorila na naslednja raziskovalna vprašanja: a) kako se medijske organizacije prilagajajo na spremenjene okoliščine (predvsem upadajoče dohodke); b) kako se spreminjajo odnosi med medijskimi organizacijami in oglaševalci; in c) kako dostopnost podatkov o občinstvih v digitalnem okolju vpliva na delovne procese v uredništvih, na odnose med različnimi deli novičarskih organizacij (predvsem med uredniškim delom in trženjem oglasnega prostora) in na odnose med novičarskimi organizacijami in oglaševalci. Prispevek je bil predstavljen na peti konferenci raziskovalne mreže ICTS and Society: The Internet and Social Media at a Crossroads: Capitalism or Commonism? Perspectives for Critical Political Economy and Critical Theory, Dunaj, Avstrija, 3. do 7. junij 2015.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33395549Melita Poler Kovačič je članica uredništva v znanstveni reviji Digital Journalism (založba Routledge), ki jo ureja Bob Franklin, profesor novinarskih študij na Univerzi Cardiff v VB. Uredniški odbor vključuje mednarodno priznane novinarje in znanstvenike na področju novinarskih študij. Revija zagotavlja kritični forum za akademsko razpravo, analizo in odgovore obsežne posledice, ki jih imajo digitalne tehnologije – skupaj z ekonomskimi, političnimi in kulturnimi dogajanji – za prakso in raziskovanje novinarstva (http://www.tandfonline.com/action/journalInformation?show=aimsScope&journalCode=rdij20#.VtRjFk3bKpo).
C.06 Članstvo v uredniškem odboru