Vlogo »tretje stranke« avtor analizira na primeru odnosa med Vatikanom in fašistično vlado pri »urejanju razmer« v škofijah Julijske krajine z večinskim slovenskim in hrvaškim prebivalstvom v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Položaj v Julijski krajini je bil, po sklenitvi konkordata leta 1929, za Cerkev zelo občutljiv zaradi velikega vpliva in vloge slovenske in hrvaške duhovščine med prebivalstvom, kar je zahtevalo previdno politiko. V prispevku avtor prikazuje vlogo apostolskih vizitatorjev (»tretje stranke«), kot se je ta pojavljala v teh specifičnih primerih in se iz instituta, ki naj omogoča »pravično in neodvisno posredovanje«, spreminjala v lastno nasprotje – v izvajalca (orodje aplikacije) že sprejetih odločitev v centrih moči (Rimu in Vatikanu) ter tako nudila zgolj videz neodvisnosti, nevtralnosti oziroma pravičnosti, značilnih za siceršnjo vlogo »tretje stranke«.
COBISS.SI-ID: 2444499
Znanstveni članek opisuje delovanje dr. Josipa Wilfana v Kongresu evropskih narodnosti. Prikazuje idejni kontekst, koncepte in predloge s katerimi se je Josip Wilfan (pozneje Josip Vilfan) spopadal z enačajem med državljansko in nacionalno pripadnostjo, ki se je uveljavil z ideologijo in politično prakso fašizma v Julijski krajini. Pri tem je Wilfan (skupaj s sodelavci kot Ewald Ammende, Ferdinand von Uxküll, Paul Schiemann, Engelbert Besednjak, idr.) oblikoval celosten koncept kulturne avtonomije in okvir za zaščito evropskih manjšin, ki naj bi zavezoval vse evropske države. Manjšinsko vprašanje naj bi »generalizirali« in izenačili formalne in vsebinske statuse manjšin v vsej Evropi. Šlo je za daljnoviden načrt, ki v Evropi do danes ni realiziran.
COBISS.SI-ID: 2440147
Avtor se v svoji študiji ukvarja s spremembami, ki jih je bila deležna etnična struktura prebivalstva v prostoru severnega Jadrana po prvi svetovni vojni. Pozornost posveča češki skupnosti, ki je bila predvsem od prvih let 20. stoletja dalje vedno bolj številčno prisotna in družbeno dejavna na celotnem obravnavanem območju. Njihovo dejavnost je prekinil vojni konflikt, a na podlagi analize podatkov se kaže slika, da se njihova prisotnost, čeprav v spremenjeni obliki, nadaljuje tudi v 20-ih in 30-ih letih, ko je območje spadalo pod Italijo, ki je proti neitalijanskim skupnostim večkrat izvajala ostro asimilacijsko politiko. Kljub temu, da ni mogoče ne upoštevati posledic prve svetovne vojne študija odpira nova vprašanja v zvezi s kontinuiteto in spremembami, ki jih je prinesel svetovni spopad na območju severnega Jadrana.
COBISS.SI-ID: 2440403